Washington je neuradno napovedal, da se Putin še ni ustavil
Številnim Američanom se zdi strategija ruskega predsednika Vladimirja Putina v Ukrajini kot list iz Hitlerjevega Mojega boja, po mnenju kritikov pa spoprijemanje z njim odvzema sile za pomembnejšo nasprotnico Kitajsko. Demokratski predsednik Joe Biden poskuša z evropskimi in drugimi zaveznicami postaviti meje ruski agresiji na vzhodu Evrope, globoko razdeljene ZDA pa šele iščejo kompas v času novega merjenja moči avtokratskih držav z demokratičnimi.
Ameriška administracija je po medijskih poročilih napovedala ruski napad na druge dele Ukrajine v prihodnjih urah. Veleposlanica ZDA pri OZN Linda Thomas-Greenfield je na generalni skupščini Rusijo označila za agresorja, ki ne ogroža le Ukrajine, ampak vse članice OZN in svetovno organizacijo. »Predsednik Putin vztraja, da lahko Rusija ponovno kolonizira sosede in bo z uporabe sile naredil farso iz Združenih narodov. ZDA to odločno zavračajo,« je izjavila.
V ZDA poteka vroča razprava o pomenu in vzrokih za rusko agresijo, potem ko v ZDA in drugod na Zahodu nihče noče biti sodobni Neville Chamberlain, britanski voditelj, ki je s francoskim Édouardom Daladierom podpisal razvpiti münchenski sporazum. Adolf Hitler je žaloval za izgubami Nemčije po prvi svetovni vojni in je leta 1938 z izgovorom, da bo to potešilo njegove ekspanzionistične težnje v Evropi, dobil dovoljenje tedanjih velesil za zasedbo čeških Sudetov, ki jih je večinoma naseljevalo nemško prebivalstvo. Zdaj je ruski predsednik Vladimir Putin priznal neodvisnost dveh delov Ukrajine z večinoma ruskim prebivalstvom ter izrazil zamere zaradi razpada Sovjetske zveze po koncu hladne vojne. Ne le Doneška in Luganska ljudska republika, suverenost celotne Ukrajine je zanj boljševiška, komunistična stvaritev.
Putina osebno na Zahodu še ne primerjajo s Hitlerjem, ki je povlekel svet v grozljivo drugo svetovno vojno s skoraj 27 milijoni sovjetskih žrtev, za nekatere pa je gangsterski diktator, ki odreka sosednjim državam odločanje o svoji usodi in zaveznikih. Če bo po Putinovem, se bodo morali vojaki in oprema starih članic severnoatlantske vojaške zveze Nato umakniti iz sprejetih po letu 1997, iz vzhodne in srednje Evrope pa tudi Američani. Demokratski predsednik Joe Biden je odločno nasprotoval tem načrtom, zato je Bela hiša uvedla nove sankcije ter opozorila na verjetne grobe kršitve človekovih pravic po zanje zelo verjetni ruski zasedbi celotne Ukrajine.
Ne bo vojakov za Ukrajino
Bidnovi kritiki vidijo večjo ostrino v predsednikovih besedah kot dejanjih. Ukrajini pošilja protitankovske rakete, in četudi bi branil vsako ped držav članic Nata, je nasprotnike vnaprej obvestil, da za Ukrajino ne bo žrtvoval ameriških vojakov. S katastrofalno izvedenim umikom iz Afganistana naj bi dal novo upanje tudi kitajskemu predsedniku Xi Jinpingu, ki za svojega razglaša Tajvan. Zdaj je Biden po Poljski dodatno vojaško zaščito zagotovil tudi baltiškim državam, ki se še posebej bojijo dolgih ruskih lovk.
Putin v odgovor rožlja s hiperzvočnimi raketami, pri katerih so ZDA zaostale v razvoju. Na ameriški desnici je vplivni komentator televizijske postaje Fox News Tucker Carlson opozoril na domačo razsežnost nasprotovanja Rusiji po razkritju demokratske zarote proti Trumpu z za lase privlečeno afero Russiagate. »Sovražiti Putina je osrednji namen ameriške zunanje politike!« Carlson je spomnil na dvomljive pretekle posle demokratskega predsednika in njegovega sina v Ukrajini in drugje. V preiskavi tega so v minulih dneh zaslišali nekdanji partnerici Hunterja Bidna.
