Nekoliko več reda v evropski zmedi

Bruselj – Več usklajevanja pri omejitvah prostega pretoka ljudi znotraj EU med pandemijo, velika negotovost glede odnosov z Združenim kraljestvom, razprave o vladavini prava. Na zasedanju ministrov za evropske zadeve v Luxembourgu pred vrhom voditeljev Unije je bilo na mizi več aktualnih tem.
 

Kaj so bistvene novosti semaforja za omejitve potovanj?

Po večmesečnih razpravah je bil končno pripravljen celovitejši in enoten sistem pregleda tveganj po regijah v EU. Zemljevid bo pripravljal in aktualiziral evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni. Države naj bi medsebojno bolje komunicirale. Zaželeno bi bilo, da bi države najmanj 48 ur vnaprej sporočile, da bodo uvedli omejitve za potnike iz katere od regij. Pripravljen naj bi bil skupen evropski formular, najbolje digitalen, ki bi ga potnik moral izpolniti pred vstopom v državo. Države članice naj bi medsebojno priznavale teste.
 

Ali bo semafor Evropejcem omogočil večjo preglednost razmer in zahtevanih ukrepov v posameznih regijah?

Sprejeta priporočila sicer omogočajo izdelavo zemljevida stopnje okužb, a po drugi strani se bo nadaljevala zmeda glede režima testov in karanten, saj se bodo ti še vedno razlikovali in zahteve do potnikov bodo različne. Avstrijska ministrica za EU Karoline Edtstadler je opozorila, da je realnost že prehitela semafor. Glede na epidemiološka gibanja se utegnejo kmalu vse evropske regije uvrstiti na rdeči seznam. Luksemburg priporočil ni podprl, saj da bi morali bolj upoštevati število opravljenih testov, zmogljivosti zdravstva in stopnjo smrtnosti.


 

So pričakovani kakšni premiki pri vprašanju pravne države?

Ministri so opravili razpravo o prvem letnem poročilu o vladavini prava po državah članicah, ki ga je pred dvema tednoma objavila evropska komisija in dvignila kar nekaj prahu, največ na Madžarskem. V prihodnjih mesecih naj bi se začele razprave s posameznimi članicami po abecednem redu. Novembra bodo kot prve na vrsti Belgija, Bolgarija, Danska, Češka, Estonija. Dialog se bo nadaljeval med portugalskim in slovenskim predsedstvom. Kmalu bo v EU morala biti dosežena še rešitev glede vloge spoštovanja vladavine prava pri izvajanju proračuna EU. V evropskem parlamentu niso zadovoljni z bolj razvodenelim predlogom nemškega predsedstva, ki pa je dobil dovolj široko podporo držav članic, tudi Slovenije.
 

Bomo kmalu našli rešitev za zaplete, povezane s sprejemanjem večletnega proračuna EU in velikim načrtom za okrevanje?

To velja za politično in tehnično celoto, zato nemško predsedstvo poskuša rešiti stvari v enem svežnju. Madžarska in Poljska rožljata z blokado, če ne bodo upoštevane njune zahteve glede pravne države. Parlamentarcev ne motijo le preblage rešitve glede spoštovanja vladavine prava, temveč tudi prenizke postavke za posamezne programe v proračunu EU in nejasnosti glede novih lastnih virov za financiranje (denimo z davkom na finančne transakcije). Jutri se bo iztekel rok, do katerega naj bi države članice pripravile svoje načrte za okrevanje in odpornost, ki bodo podlaga za financiranje projektov.

 

Kako kaže z brexitom in pogajanji o prihodnjih odnosih?

Francoski državni sekretar za evropske zadeve Clément Beaune je izpostavil vprašanji ribištva in poštene konkurence kot pogoja za britanski dostop do evropskega trga. Čeprav je ribištvo manjša gospodarska panoga, je s političnega vidika pomembno, predvsem za Francijo. Tudi v Belgiji in na Danskem nočejo večjih omejitev dostopa do britanskih voda. Sam britanski premier Boris Johnson je septembra kot rok za sklenitev sporazuma določil 15. oktober, a ne glede na iztek tega »ultimata« se bodo pogajanja še nadaljevala. V zadnjem obdobju opaznega napredka pri reševanju najpomembnejših vprašanj ni bilo. Po besedah slovenskega državnega sekretarja Gašperja Dovžana glavni pogajalec EU Michel Barnier ocenjuje, »da še ni vse izgubljeno«.