Družinam ruskih gardistov, padlih v Ukrajini ali Siriji, po 76.000 evrov
21.00 Putin podpisal odlok o odškodninah družinam umrlih ruskih gardistov
Družine vojakov ruske nacionalne garde, ki so umrli v Ukrajini ali Siriji, bodo v skladu z odlokom, ki ga je danes podpisal ruski predsednik Vladimir Putin, prejele odškodnino v višini pet milijonov rubljev ali skoraj 76.000 evrov, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
V primeru smrti vojakov, ki so služili v nacionalni gardi in sodelovali v posebni operaciji ali opravljali posebne misije v Siriji, bodo njihovi družinski člani prejeli odškodnino v višini pet milijonov rubljev, je navedeno v odloku, ki so ga objavili v ruskem uradnem listu.
Putin je aprila podoben odlok izdal za obmejne stražarje, ki so bili nameščeni na rusko-ukrajinski meji in za prostovoljce, ki so padli med rusko ofenzivo v Ukrajini.
Ruska nacionalna garda je bila ustanovljena leta 2016. Odgovorna je za izvajanje nalog, ki so običajno dodeljene policiji in elitnim policijskim enotam, kot je vzdrževanje javnega reda in poroča neposredno ruskemu predsedniku.
Ruski uradniki števila smrtnih žrtev nacionalne garde v Ukrajini in Siriji ne izdajajo. Od konca marca je rusko obrambno ministrstvo sporočilo le, da je bilo na ukrajinskih tleh ubitih 1.351 vojakov, čeprav po navedbah AFP strokovnjaki in zahodni uradniki menijo, da je dejansko število ruskih žrtev veliko višje.
19.00 Moskva ameriškim novinarjem zagrozila z odvzemom akreditacij
Tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Marija Zaharova je na današnjem sestanku s predstavniki ameriških medijev zagrozila s »težavami« za njihove novinarje in odvzemom njihovih akreditacij, v kolikor se odnos ZDA do ruskih medijev ne izboljša.
Zaharova je predstavnike medijev opozorila, da lahko težave z vizumi, bančnimi računi in akreditacijami doletijo poročevalce ameriških novinarskih hiš, če ruski novinarji ne bodo mogli svobodno delati v ZDA, poroča tiskovna agencija Reuters, ki se sklicuje na navedbe neimenovanih virov.
Zagrozila je, da bodo morali ameriški novinarji oditi, če se stvari ne bodo spremenile, in dodala, da si Rusija tega ne želi, vendar bo v to prisiljena zaradi težkega položaja ruskih novinarjev.
Ruska državna tiskovna agencija RIA je sporočila, da so se sestanka udeležili predstavniki medijskih hiš The Wall Street Journal, CNN, Associated Press, NPR in televizije Alhurra. Predstavniki se na prošnje za komentar niso odzvali, navedb pa ni komentirala niti Zaharova.
Washington je uvedel sankcije proti nekaterim ruskim državnim televizijskim postajam, za katere trdi, da so širile dezinformacije, da bi podprle rusko vojno v Ukrajini, med njimi tudi Russia Today in Sputnik News.
Ruski predsednik Vladimir Putin je sicer marca podpisal zakon, ki za širjenje namerno »lažnih« novic o vojski predvideva zaporno kazen do 15 let, zaradi česar so nekateri zahodni mediji svoje novinarje iz Rusije že umaknili.
Ruski uradniki, vključno z zunanjim ministrom Sergejem Lavrovom in Zaharovo, zahodne medije obtožujejo pristranskega poročanja o tako imenovani »posebni operaciji« v Ukrajini, ki naj ne bi upoštevala ruske zaskrbljenosti zaradi širitve Nata in domnevnega preganjanja rusko govorečih ljudi na vzhodu Ukrajine, še piše Reuters.
18.30 Latvija prepoveduje oddajanje ruskih televizijskih kanalov
Latvija bo prepovedala vsem ruskim televizijskim kanalom oddajanje v državi, je danes sporočil nacionalni regulator za radiodifuzijo. Odločitev, ki začne veljati v četrtek, bo vplivala na okoli 80 kanalov, ki so v Latviji na voljo prek določenih kabelskih ali pretočnih operaterjev.
Vsem televizijskim kanalom s sedežem v Rusiji bo v Latviji prepovedano oddajanje v kakršni koli obliki, je povedal predsednik nacionalnega sveta za elektronske množične medije Ivars Abolins.
Po besedah Abolinsa prepoved oddajanja temelji na spremembah zakona o elektronskih medijih. V skladu s tem televizijskim kanalom, registriranim v državi, ki ogroža ozemeljsko celovitost in neodvisnost druge države, ni dovoljeno predvajati v Latviji. Prepoved bo veljala, dokler Rusija ne konča vojne proti Ukrajini in državi vrne priključeni polotok Krim, je pojasnil po poročanju francoske tiskovne agencije AFP.
Latvijski regulator je od ruske priključitve Krima leta 2014 že prepovedal oddajanje več večjim ruskim televizijskim kanalom v državi s številčno rusko manjšino. Abolins je ob tem še sporočil, da so se odločili podeliti licenco za oddajanje neodvisnemu ruskemu kanalu Dožd. Spletni kanal, ki je v začetku marca zaradi zatiranja ruskih oblasti začasno prekinil delo, bo od četrtka registriran v Latviji, poroča nemška tiskovna agencija poroča dpa.
17.30 Zelenski: Zaloge blokiranega žita bi se lahko do jeseni potrojile
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je danes opozoril, da bi se lahko zaloge žita, ki ga Ukrajina zaradi ruske blokade ne more izvoziti, do jeseni potrojile. Razmere na vzhodu Ukrajine, kjer sedaj potekajo srditi spopadi z ruskimi silami, je označil za težke, vendar ukrajinske sile vztrajajo proti številčno močnejši ruski strani.
Količina žita, namenjenega za izvoz, ki je blokirano v Ukrajini zaradi vojne, bi se lahko do jeseni potrojila in bi lahko znašala 75 milijonov ton, je dejal Zelenski v izjavi za novinarje v Kijevu.
Trenutno je blokiranih od 20 do 25 milijonov ton žita, jeseni pa bi se ta številka lahko povečala na 70 do 75 milijonov ton, je povedal ukrajinski predsednik, čigar država je bila pred rusko invazijo četrta največja izvoznica pšenice in koruze na svetu, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Zelenski je novinarjem spregovoril tudi o razmerah v Donbasu na vzhodu države, kjer sedaj potekajo najbolj srditi spopadi med ruskimi in ukrajinskimi silami. V nedeljo je tudi sam obiskal vzhodno frontno črto, da bi se iz prve roke seznanil s stanjem operacij ukrajinske vojske.
Ukrajinske sile se dobro držijo proti ruskim silam v mestu Severodoneck, a jih te številčno prekašajo in so močnejše, je dejal Zelenski, ki je razmere na vzhodni fronti opisal kot težke.
Severodoneck in sosednji Lisičansk sta danes mrtvi mesti, je dodal. V Severodonecku je po njegovih besedah še vedno med 10.000 in 15.000 civilistov, ki jih že tedne bombardira rusko topništvo.
Severodoneck je strateško pomembno mesto v vzhodnem Donbasu, kamor je Rusija v zadnjih tednih usmerila glavnino svojih napadov.
Guverner regije Lugansk Sergej Hajdaj je sicer danes opozoril, da se položaj ukrajinskih sil v Severodonecku poslabšuje. Po tistem, ko je ukrajinska vojska ponovno zavzela polovico mesta, so je bila primorana umakniti v industrijski predel mesta, je povedal po poročanju nemške tiskovne agencije dpa.
17.00 Ukrajinska vojska potisnila rusko črnomorsko floto sto kilometrov stran od obale
Ukrajinska vojska je danes sporočila, da ji je uspelo rusko črnomorsko floto potisniti za več kot sto kilometrov stran od ukrajinske obale ob Črnem morju, kjer rusko ladjevje že tedne izvaja pomorsko blokado ukrajinskih pristanišč, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Zaradi naših tvornih akcij, katerih cilj je premagati sovražne pomorske sile, je bila skupina ladij ruske črnomorske flote potisnjena za več kot sto kilometrov stran od ukrajinske obale, je na Telegramu sporočilo ukrajinsko obrambno ministrstvo.
Po oceni ministrstva so bile ruske sile primorane na Krimu postaviti obalne raketne sisteme za obrambo, enako pa naj bi storile tudi v južni ukrajinski regiji Herson, ki je trenutno pod rusko okupacijo.
Ruski floti smo odvzeli popoln nadzor nad severozahodnim delom Črnega morja, so še zapisali na ministrstvu. Moskva naj bi si sedaj prizadevala ponovno vzpostaviti nadzora nad tem območjem, Kijev pa se zaveda, da nevarnost ruskega obstreljevanja iz morja ostaja, še navaja AFP.
Ruska vojska je dodatne enote poslala tudi na Kačji otok, ki ga je zasedla že prvi dan invazije.
Pomorska blokada ukrajinskih pristanišč krepi strah pred svetovno prehransko krizo, saj Rusija blokira izvoz ukrajinskega žita, cene na svetovnih trgih pa zaradi tega strmo naraščajo.
Čeprav ima Rusija očitno premoč na morju, pa ukrajinske sile trdijo, da jim je od začetka vojne uspelo potopiti več ruskih ladij, vključno z raketno križarko Moskva, paradnim konjem ruske mornarice. Medtem Kremelj trdi, da se je ladja potopila zaradi nesreče na krovu, poroča AFP.
16.00 IAEA namerava v nuklearko v Zaporožju poslati mednarodno misijo
Generalni direktor Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) Rafael Grossi je danes dejal, da namerava v jedrsko elektrarno Zaporožje v Ukrajini, ki je trenutno pod nadzorom ruske vojske, poslati mednarodno misijo za zagotovitev jedrske varnosti, poroča španska tiskovna agencija EFE.
Aktivno se trudijo pridobiti soglasje, organizacijo in vodenje mednarodne misije pod vodstvom IAEA v največji ukrajinski nuklearki, jedrski elektrarni Zaporožje, da bi tam zagotovili nujno jedrsko varnost in zaščito, je dejal Grossi.
Po njegovi oceni je za Ukrajino vitalnega pomena, da neovirano nadaljuje z izpolnjevanjem varnostnih dolžnosti v zvezi s proizvodnjo jedrske energije.
Za mednarodno posredovanje je s pismom zaprosila ukrajinska vlada, ki se je na IAEA in ZN obrnila v želji, da bi okrepila svoja prizadevanja po osvoboditvi nuklearke v Zaporožju izpod ruskega nadzora in njeno hitro vrnitev v ukrajinske roke, še navaja EFE.
Jedrska elektrarna v Zaporožju, ki se ponaša s šestimi reaktorji in velja za največjo v Evropi ter deseto največjo na svetu, je pod ruskim nadzorom že od prvih dni vojne v Ukrajini.
15.00 Rim zaradi obtožb o protiruski propagandi poklical na pogovor ruskega veleposlanika
Rim je danes poklical na pogovor ruskega veleposlanika v Italiji v protest proti obtožbam Moskve, da italijanski mediji s svojim poročanjem o vojni v Ukrajini vodijo protirusko propagandno kampanjo. V Rimu obtožbe o protiruski kampanji in diskriminatorni obravnavi ruskih državljanov v Italiji odločno zavračajo.
Zunanje ministrstvo v Rimu je sporočilo, da je pozvalo ruskega veleposlanika Sergeja Razova, naj zavrne »insinuacije o domnevni vpletenosti medijev naše države v protirusko kampanjo«, so po poročanju francoske tiskovne agencije AFP sporočili s Farnesine.
Generalni sekretar na italijanskem zunanjem ministrstvu Ettore Sequi je v pogovoru z Razovom odločno zavrnil obtožbe o nemoralnosti nekaterih predstavnikov italijanskih institucij in medijev, ki so bile nedavno izražene s strani ruskega zunanjega ministrstva, so navedli v izjavi.
Do napetosti med Rimom in Moskvo je prišlo po tistem, ko je rusko veleposlaništvo v Italiji na družbenem omrežju Facebook objavilo domnevne povzetke iz poročila ruskega zunanjega ministrstva glede »kršitev pravic ruskih državljanov« v tujini.
Poročilo je obsodilo »odprto protirusko kampanjo v italijanskih medijih« in »pristranski pristop« od začetka ruske invazije na Ukrajino, ki da »ključno vpliva na odnos Italijanov do Rusov«.
Velika kampanja, ki se je začela v Italiji proti ruski kulturi in njenim predstavnikom, je povzročila vrsto neprijetnih incidentov, vključno z domnevno diskriminacijo v zdravstvenem in bančnem sektorju, je še navedeno v povzetku poročila.
Parlamentarni odbor za varnost je medtem odprl preiskavo glede obtožb o proruski propagandi v nekaterih italijanskih medijih, ki da namenjajo veliko časa predvajanju ruskih »dezinformacij«.
Premier Mario Draghi je odločno podprl sankcije EU proti Rusiji, vendar pa nekateri v njegovi koalicijski vladi že dalj časa gojijo tesne odnose s Kremljem in se le počasi odzivajo z obsodbo ruske invazije, še navaja AFP.
13.42 Odpovedan obisk Lavrova: Moskva poteze držav označila za sovražne
Moskva je poteze omenjenih držav označila za sovražne in pri tem poudarila prijateljske odnose s Srbijo. »Takšna sovražna dejanja proti naši državi lahko povzročijo določene težave,« je dejal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov in obenem zatrdil, da ta ne bodo preprečila Moskvi, da nadaljuje stike s prijateljskimi državami, kot je Srbija, poroča Tass.
Poteze trojice držav je obsodil tudi Lavrov. »Zgodilo se je nekaj nepredstavljivega, to je bil odvzem pravice suvereni državi do izvajanja zunanje politike,« je dejal vodja ruske diplomacije, ki je namesto obiska v Srbiji v Moskvi spregovoril na novinarski konferenci, ki je potekala po spletu. Tudi Lavrov je podobno kot Peskov zatrdil, da nihče ne bo pokvaril odnosov med Rusijo in Srbijo. Kot je še dejal, je Moskva povabila srbskega zunanjega ministra Nikolo Selakovića na uradni obisk v Rusijo v bližnji prihodnosti, je poročala srbska tiskovna agencija Tanjug.
13.06 Prodaja novih avtomobilov v Rusiji maja na letni ravni manjša za skoraj 85 odstotkov
Prodaja novih avtomobilov v Rusiji se je maja na letni ravni zmanjšala za 83,5 odstotka, saj so učinki zahodnih sankcij prizadeli tamkajšnje gospodarstvo in potrošnike. Po podatkih Združenja evropskih podjetij v Moskvi je bilo maja v Rusiji prodanih 24.268 osebnih in lahkih gospodarskih vozil, poročajo tuje tiskovne agencije. Maja 2022 je bilo tako prodanih 123.110 vozil manj kot maja 2021. Po podatkih združenja je bilo od januarja do maja v Rusiji prodanih 318.114 avtomobilov, kar na letni ravni predstavlja 52-odstotno zmanjšanje, danes objavljeno poročilo združenja povzema ruska tiskovna agencija Tass. Aprila je bil padec prodaje novih vozil 78,5-odstoten, ob tem poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Prodaja najbolj priljubljene in cenovno dostopne blagovne znamke v državi Lade, katere proizvajalec Avtovaz je bil v večinski lasti skupine Nissan-Renault, je na letni ravni padla za 84 odstotkov na 6000 enot, kažejo podatki združenja. Maja je Renault prodal svoje rusko premoženje ruskim oblastem, kar je predstavljalo prvo večjo nacionalizacijo od uvedbe sankcij Zahoda proti Rusiji zaradi njenega napada na Ukrajino. Renault je pred tem obvladoval 68 odstotkov družbe Avtovaz, vendar je bil pod pritiskom, da se umakne iz države. Od začetka ruskega napada na Ukrajino je veliko število avtomobilskih proizvajalcev, med njimi Audi, Honda, Jaguar in Porsche, ustavilo prodajo svojih avtomobilov ali avtomobilskih delov v Rusiji. Nekateri proizvajalci so medtem v Rusiji ustavili svoje ruske proizvodne obrate, med njimi BMW, Ford, Hyundai, Mercedes, Volkswagen in Volvo.
13.00 Guverner Luganska opozarja na slabšanje položaja ukrajinske vojske v Severodonecku
Položaj ukrajinskih oboroženih sil v Severodonecku se poslabšuje, je danes opozoril guverner regije Lugansk Sergej Hajdaj, ki sicer situacijo opisuje kot precej dinamično, poroča nemška tiskovna agencija DPA. Potem ko je ukrajinska vojska ponovno zavzela polovico mesta, se je bila primorana umakniti v industrijski predel mesta, je dejal Hajdaj.
»Poslužujejo se taktike preprostega uničevanja vsega do tal, tako da nič ne ostane, z namenom konsolidacije svojega položaja,« je glede bojevanja ruske vojske za ukrajinsko televizijo izjavil Hajdaj. Severodoneck je strateško pomembno mesto v vzhodnem Donbasu, kamor je Rusija v zadnjih tednih usmerila glavnino svojih napadov. Trenutno to mesto po besedah vodje ukrajinske vojaške obveščevalne službe Kirila Budanova predstavlja »najbolj vroče« območje vojne v Ukrajini. Kot je po poročanju britanskega BBC ocenil danes, je največja prednost ruske vojske v primerjavi z ukrajinsko desetkratna premoč v topništvu.
12.35 V Ukrajini ubit generalmajor proruskih separatistov
Ukrajinska vojska je danes potrdila smrt generalmajorja proruskih separatistov Romana Kutuzova na bojišču, o kateri je v nedeljo poročala ruska državna televizija. Kutuzov je bil ubit med vodenjem ruskega napada na vas v bližini mesta Popasna v Luganski regiji, poroča nemška tiskovna agencija DPA. Poveljnik prvega vojaškega korpusa samooklicane Doneške ljudske republike generalmajor Roman Kutuzov je bil »uradno denacificiran in demilitariziran«, so po poročanju ukrajinskega spletnega medija Pravda v nedeljo ponoči sporočili iz ukrajinske vojske. Ruska ofenziva tam je bila neuspešna, sovražnik se je bil prisiljen umakniti in utrpel je znatne izgube, so še sporočili.
Od začetka ruske invazije je življenje izgubilo že več ruskih generalov, čeprav je Kremelj potrdil smrt le štirih. Ukrajina je po poročanju BBC sicer na neki točki vojne trdila, da jih je ubila že dvanajst, medtem ko so zahodne varnostno-obveščevalne agencije poročale o smrti sedmih. Kasneje se je izkazalo, da so bili vsaj trije izmed njih še živi, še navaja BBC.
11.47 Vojna poglobila nezaupanje Pekinga do Zahoda
Več kot sto dni po invaziji Rusije na Ukrajino postaja kitajska strateška ocena konflikta bolj jasna: ne želi biti predstavljena v isti luči kot Rusija, vendar je vojna poglobila nezaupanje Pekinga do Zahoda, piše Guardian. Po mnenju Pekinga so pesimizem okrepila nedavna prizadevanja ZDA in njihovih zaveznikov, na primer, da bi Tajvanu pomagali povečati svojo mednarodno prepoznavnost. Peking je v ponedeljek prejšnji teden izvedel drugi največji vpad na območje zračne obrambe Tajvana v tem letu, pri čemer je Tajpej poročal, da je na območje vstopilo 30 letal, vključno z več kot 20 lovci. Ko se je spopad prvič začel konec februarja, je Peking poskušal biti »nepristranski«, vendar je v zadnjih nekaj tednih uporabil jezik, ki se je neposredno soočil z Natom pod vodstvom ZDA in sankcijami Zahoda, in jih označil za »finančni terorizem« in »gospodarsko orožje«.
10.29 Srbija bo ostala brez ruske nafte prek naftovoda Janaf
Srbija zaradi novega paketa sankcij Evropske unije proti Rusiji, ki se nanaša na uvoz nafte prek morja, ne bo mogla dobavljati ruske nafte prek Jadranskega naftovoda (Janaf), so za srbski informativni spletni portal N1 potrdili na srbskem ministrstvu za rudarstvo in energetiko. Nafta iz Rusije pokriva 16 odstotkov potreb po tem energentu v Srbiji. »Novi paket sankcij prepoveduje dobavo ruske surove nafte prek kateregakoli pristanišča oziroma morske poti, Naftna industrija Srbije (NIS) pa dobavlja surovo nafto, ki jo s tankerji dostavljajo do Luke Omišalj na Hrvaškem. To pomeni, da ni možnosti, da bi do rafinerije v Pančevu še naprej dostavljali rusko nafto, bi pa NIS lahko uvažal nafto, ki ne prihaja iz Rusije, kot je v preteklosti že uvažal nafto iz Iraka in nekih drugih držav,« so sporočili z ministrstva.
Srbija poleg tega razmišlja o dobavi ruske nafte po alternativnih poteh. Za surovo nafto, dobavljeno po naftovodih, namreč pri sankcijah EU velja začasna izjema. Tako lahko države članice, ki so zaradi svoje geografske lege odvisne od ruske nafte, to še naprej dobavljajo po naftovodih. To so Češka, Slovaška, Bolgarija in Madžarska, ki nafto dobiva prek naftovoda Družba.
10.28 Rusija z napadom na Kijev želela prekiniti dobavo orožja z zahoda
Po poročanju britanskih obveščevalnih služb je bil ruski raketni napad na Kijev v nedeljo verjetno poskus prekinitve dobave zahodne vojaške opreme ukrajinskim enotam na fronti. Poročilo, ki ga je objavilo ministrstvo za obrambo Združenega kraljestva in ki ga povzema Guardian, navaja, da so v zgodnjih jutranjih urah včeraj ruske vodene rakete Kh-101 zadele železniško infrastrukturo v Kijevu, verjetno v poskusu prekinitve dobave zahodne vojaške opreme ukrajinskim enotam na fronti.
Po izgubi ruske križarke Moskva v aprilu so ruske sile verjetno premaknile več sredstev protizračne obrambe na Kačji otok v zahodnem Črnem morju, dodaja poročilo. Verjetno je to orožje namenjeno zagotavljanju zračne obrambe za ruska mornariška plovila, ki delujejo okoli Kačjega otoka. Dejavnost Rusije na Kačjem otoku prispeva k njeni blokadi ukrajinske obale in ovira nadaljevanje pomorske trgovine, vključno z izvozom ukrajinskega žita.
08.42 Napadi na Severodoneck se nadaljujejo
Ruske sile še naprej napadajo vzhodno mesto Severodoneck in izstreljujejo rakete na bližnja mesta Slovjansk, Lisičansk in Orihove, je sporočila ukrajinska vojska, poroča Guardian. Ruske čete so z minometi in topniškim ognjem streljale na ukrajinske enote, ki so branile Severodoneck, pri čemer so poškodovale infrastrukturo v mestih Metjolkine, Borivske, Ustinivka in Toškivka, je razvidno iz zadnjega operativnega poročila, ki ga je objavil ukrajinski generalštab oboroženih sil. Ruske sile obstreljujejo tudi civilno infrastrukturo naselij Černigov in Sumi, trdi vojska. Polovico Severodonecka menda obvladujejo ruske, polovico pa ukrajinske sile.
07.40 Velika Britanija bo Ukrajini poslala raketne sisteme dolgega dosega
Britanske oblasti so danes sporočile, da bodo po vzoru ZDA Ukrajini poslale raketne sisteme M270 dolgega dosega za večkratno izstrelitev in ji tako pomagale pri obrambi pred rusko agresijo. S tem so se britanske oblasti uprle svarilom ruskega predsednika Vladimirja Putina pred dobavo tovrstnega orožja Kijevu. Britanski raketni sistem za večkratno izstrelitev lahko v eni minuti izstreli 12 raket in z veliko natančnostjo zadene cilje na razdalji do 80 kilometrov, kar je veliko dlje od artilerije, ki jo ima Ukrajina trenutno v lasti. Britansko obrambno ministrstvo dodaja, da bodo ukrajinske sile v Veliki Britaniji usposabljali za uporabo raketnega sistema.
Ob predstavitvi najnovejše pomoči Ukrajini je obrambni minister Ben Wallace vztrajal, da morajo zahodni zavezniki Ukrajini še naprej dobavljati orožje, da bi ji omogočili zmago v vojni proti ruskim silam, poroča francoska tiskovna agencija AFP. »Velika Britanija podpira Ukrajino in prevzema vodilno vlogo pri oskrbi njenih junaških vojakov s ključnim orožjem, ki ga potrebujejo za obrambo svoje države. Ker se taktika Rusije spreminja, mora tudi naša podpora Ukrajini biti drugačna,« je dejal v izjavi. Pri tem je dodal, da bo raketni sistem za večkratno izstrelitev Ukrajini omogočil boljšo zaščito pred rusko uporabo artilerije dolgega dosega. London je Ukrajini doslej namenil že več kot 874 milijonov evrov vojaške podpore, vključno s sistemi zračne obrambe, več tisoč protitankovskimi raketami in različnimi vrstami streliva, več sto oklepnimi vozili in drugo opremo.
07.20 Zelenski obiskal čete na vzhodu: Vsi si zaslužite zmago
Predsednik Zelenski je opravil redek javno objavljen obisk zunaj Kijeva, blizu Severodonecka, kjer so ukrajinske sile zavzele ozemlje ruskih sil, poroča Guardian. Volodimir Zelenski je obiskal frontno črto, ki je blizu najhujših spopadov med vojaki njegove države in ruskimi silami na vzhodu. V nedeljo je obiskal oblegano mesto Lisičansk, ki leži le nekaj kilometrov južno od Severodonecka. Ukrajina trdi, da se tam bori v eni največjih kopenskih bitk v vojni. Zelenski je obiskal tudi Donbasovo mesto Soledar v enem redkih izletov ukrajinskega predsednika zunaj prestolnice Kijev od začetka ruske invazije 24. februarja, ki bi lahko bil njegov najbližji frontni črti.
»Šel sem z vodjo pisarne na vzhod. Bili smo v Lisičansku in Soledarju,« je povedal Zelenski v svojem večernem videonagovoru in dodal, da obiska ne bo podrobneje opisoval. V dveh ločenih videoposnetkih, objavljenih pozneje, je bil Zelenski prikazan, kako se pogovarja z vojaki v zaprtih zgradbah, podobnih bunkerjem, pri čemer je nekaterim podelil nagrade, nekatere pa nagovarjal. »Kar si vsi zaslužite, je zmaga – to je najpomembneje. Ampak ne za vsako ceno,« je v enem od videoposnetkov dejal Zelenski.
06.58 Obisk Lavrova v Srbiji zaradi zaprtij zračnega prostora odpovedan
Obisk ruskega zunanjega ministra Sergeja Lavrova, ki je bil predviden za danes in v torek, je odpovedan, ker so tri sosednje države Srbije svoj zračni prostor zaprle za njegovo letalo, so po poročanju tujih tiskovnih agencij potrdili na ruskem zunanjem ministrstvu. Prečkanja svojega zračnega prostora letalu ruskega ministra ne dovoli Bolgarija, članica EU, poleg nje pa sta se za enak korak odločili še Severna Makedonija in Črna gora, ki si prizadevata za članstvo v Uniji.
O odločitvi trojice držav je najprej poročal srbski časnik Večernje Novosti, kasneje pa jo je po poročanju ruske tiskovne agencije Tass potrdila tudi tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Marija Zaharova. Drug vir na ministrstvu je za rusko tiskovno agencijo Interfax sporočil, da je obisk Lavrova posledično odpovedan. Teleportacije naša diplomacija še ne obvlada, je dejal. Države članice EU so sicer že nekaj dni po začetku ruske invazije na Ukrajino konec februarja zaprle svoj zračni prostor za ruska letala. Srbija, ki si prav tako prizadeva za članstvu v EU, ohranja tesne vezi z Rusijo in se ni odločila za pridružitev obsežnim sankcijam, ki so jih države članice doslej na različnih področjih sprejele proti Moskvi. Lavrov naj bi se sicer v okviru obiska v Beogradu sešel s srbskim predsednikom Aleksandrom Vučićem, pogovori pa naj bi se med drugim vrteli okrog preskrbe države z ruskimi energenti.
