V nadaljevanju preberite:
Dan po tem, ko bo papež Frančišek prispel v Ulan Bator, glavno mesto Mongolije, bo začel na Kitajskem veljati nov zakon, ki na prostem prepoveduje nošenje verskih simbolov. Tako bosta sveti oče in kitajski voditelj Xi Jinping po tihem izmenjala sporočila.
Papež bo že z današnjo prisotnostjo na mongolskih tleh sporočil, da je še vedno odprt za komunikacijo, ki bi morda vodila k obnovitvi diplomatskih odnosov med Vatikanom in Pekingom ter izboljšanju vzdušja, v katerem živijo kitajski katoličani.
Xi Jinping je že večkrat poslal sporočilo Svetemu sedežu: cerkev ga preveč ne zanima, zlasti ne tista, ki »krade« duhovno in vrednostno suverenost Komunistični partiji. Čeprav se je zdelo, da je bilo vodstvo v Pekingu pripravljeno sprejeti kompromisno formulo imenovanja škofov in tako narediti korak naprej k vzajemnemu priznavanju, se zdaj znova zdi, da sta obe strani na začetku.
Odkar je Kitajska leta 2018 podpisala, v letih 2020 in 2022 pa obnovila sporazum z Vatikanom, po katerem naj bi škofe uradno imenoval papež, vendar s seznama, ki bi ga pripravilo Domoljubno katoliško združenje (kot se na Kitajskem imenuje Katoliška cerkev), ga je že dvakrat prekršila z enostranskim imenovanjem duhovnikov na čelo škofije.
