Pomembno je učinkovitejše delovanje Sklada za podnebne spremembe
Organizacija ima pomembno vlogo v boju proti podnebnih spremembam, njeno nedelovanje pa utegne negativno vplivati na razpoloženje držav.
Odpri galerijo
Podnebnim spremembam bo treba nemniti več pozornosti. FOTO: Greg Locke/Reuters
Sklad za podnebne spremembe (Green Climate Fund), ki državam v razvoju pomaga v boju s posledicami globalnega segrevanja ozračja, bi moral delovati bolj učinkovito, meni vodja sekretariata Združenih narodov za podnebne spremembe Patricia Espinosa. Sklad je še »mlada« organizacija, je po navedbah tiskovne agencije Reuters dejala Espinosa, a za njeno ustrezno delovanje bo potrebne več politične pozornosti.
Sklad za podnebne spremembe, ustanovljen leta 2010 pod okriljem Združenih narodov, se je znašel v veliki krizi lani, ko je ameriški predsednik Donald Trump napovedal odstop ZDA od zavez Pariškega dogovora, s tem pa tudi krčenje sredstev, ki so jih ZDA namenile Skladu. Sklad, ki mu je bila pred tremi leti zaupana naloga uresničiti cilje Pariškega dogovora – tudi zavezo, da mednarodna skupnost ne bo dopustila povišanja temperature za več kot dve stopinji –, se financira predvsem iz donacij razvitih držav. Umanjkanje sredstev ZDA se zato še kako pozna. Nekdanji ameriški predsednik Barack Obama je, denimo, skladu obljubil 3 milijarde ameriških dolarjev. ZDA so ustanovi nakazale milijardo dolarjev, a je Trump napovedal, da preostalega denarja organizacija ne bo prejela.
Skladu ne primanjkuje le financ, težave so tudi v vodstvu, saj je minuli mesec, po tem, ko organizaciji zaradi proceduralnih napak ni uspelo potrditi nobenega novega projekta, odstopil izvršni direktor Howard Bamsey, navaja Bloomberg. Ker je delovanje organizacije trenutno okrnjeno, je, kot meni Patricia Espinosa, nujno, da sklad čimprej nadaljuje z delom. Ima namreč pomembno vlogo v boju proti podnebnih spremembam, njegovo nedelovanje pa utegne negativno vplivati na razpoloženje držav, ki se bodo decembra sestale in razpravljale o uresničevanju ciljev Pariškega dogovora.
Sklad za podnebne spremembe, ustanovljen leta 2010 pod okriljem Združenih narodov, se je znašel v veliki krizi lani, ko je ameriški predsednik Donald Trump napovedal odstop ZDA od zavez Pariškega dogovora, s tem pa tudi krčenje sredstev, ki so jih ZDA namenile Skladu. Sklad, ki mu je bila pred tremi leti zaupana naloga uresničiti cilje Pariškega dogovora – tudi zavezo, da mednarodna skupnost ne bo dopustila povišanja temperature za več kot dve stopinji –, se financira predvsem iz donacij razvitih držav. Umanjkanje sredstev ZDA se zato še kako pozna. Nekdanji ameriški predsednik Barack Obama je, denimo, skladu obljubil 3 milijarde ameriških dolarjev. ZDA so ustanovi nakazale milijardo dolarjev, a je Trump napovedal, da preostalega denarja organizacija ne bo prejela.
Sklad za podnebne spremembe je po navedbah tujih medijev doslej nekaj manj kot 4 milijarde ameriških dolarjev namenil več kot 70 projektom.
Skladu ne primanjkuje le financ, težave so tudi v vodstvu, saj je minuli mesec, po tem, ko organizaciji zaradi proceduralnih napak ni uspelo potrditi nobenega novega projekta, odstopil izvršni direktor Howard Bamsey, navaja Bloomberg. Ker je delovanje organizacije trenutno okrnjeno, je, kot meni Patricia Espinosa, nujno, da sklad čimprej nadaljuje z delom. Ima namreč pomembno vlogo v boju proti podnebnih spremembam, njegovo nedelovanje pa utegne negativno vplivati na razpoloženje držav, ki se bodo decembra sestale in razpravljale o uresničevanju ciljev Pariškega dogovora.
