Ukrajinski poslanec preživel atentat ukrajinske obveščevalne službe

V članku povzemamo relevantne informacije o dogajanju v Ukrajini na 127. dan vojne.
Fotografija: Napad se je zgodil v regiji Herson. Na fotografiji urjenje ukrajinskih sil. FOTO: Irakli Gedenidze/Reuters
Odpri galerijo
Napad se je zgodil v regiji Herson. Na fotografiji urjenje ukrajinskih sil. FOTO: Irakli Gedenidze/Reuters

14.40  Ukrajinski poslanec preživel atentat ukrajinske obveščevalne službe

Ukrajinski poslanec Oleksij Kovaljov, obtožen izdaje in sodelovanja z Rusijo, je preživel poskus atentata, ki ga je v regiji Herson izvedla ukrajinska obveščevalna služba, poroča nemška tiskovna agencija DPA. »Sem živ in zdrav. Od ponedeljka se nameravam vrniti na delo,« je dejal v videoposnetku s povito roko v bolniški postelji. Hkrati je dodal, da ga napad ni prestrašil in da bo še naprej delal za svoje volilno okrožje v regiji Herson, dokler se mu leta 2023 ne izteče mandat.

Vodja ukrajinske vojaške obveščevalne službe Kirilo Budanov je že prejšnji teden na televiziji potrdil, da je bil 33-letni Kovaljov ranjen v napadu, njegov avtomobil pa razstreljen. 

Leta 2019 je bil Kovaljov izvoljen v ukrajinski parlament kot poslanec stranke Sluga naroda predsednika Ukrajine Volodimirja Zelenskega. Konec aprila je bil zaradi suma sodelovanja z Rusijo izključen iz stranke in poslanske skupine. Aprila se je vrnil v svoj rojstni kraj v regiji Herson, ki jo je ruska vojska zasedla v prvih dneh vojne. Na tem območju je bilo v zadnjem času več napadov na Ukrajince, ki sodelujejo z Rusi.

13.29  Po trditvah Moskve v ruskem ujetništvu 6000 ukrajinskih vojakov

Rusija zadržuje več kot 6000 ukrajinskih vojnih ujetnikov, je današnje navedbe tiskovnega predstavnika ruskega obrambnega ministrstva Igorja Konašenkova povzela francoska tiskovna agencija AFP. Konašenkov je domnevno število vojnih ujetnikov razkril dan po doslej največji izmenjavi vojnih ujetnikov med Rusijo in Ukrajino. Tako Rusija kot Ukrajina sta namreč v sredo vsaka izpustili 144 pridržanih vojakov. »To je največja izmenjava ujetnikov od začetka obsežne ruske invazije,« so na telegramu v sredo sporočili iz glavnega obveščevalnega direktorata ukrajinskega obrambnega ministrstva.

FOTO: Leah Millis/Reuters
FOTO: Leah Millis/Reuters

12.11  Ruske oborožene sile zapustile Kačji otok

Rusija je danes sporočila, da so se njene sile umaknile s Kačjega otoka v Črnem morju, ki so ga zasedle ob začetku invazije na Ukrajino. V Moskvi so navedli, da gre za »gesto dobre volje«, ki da bo Ukrajini omogočila izvoz žita in kmetijskih pridelkov. Umik ruskih sil je potrdila tudi ukrajinska stran. »Ruske oborožene sile so 30. junija v znak dobre volje končale svoje naloge na Kačjem otoku in umaknile tam nameščeno garnizijo,« je v izjavi zapisalo rusko obrambno ministrstvo, ki ga povzema francoska tiskovna agencija AFP.

Kot so navedli, ta poteza kaže mednarodni skupnosti, da Rusija »ne ovira prizadevanj Združenih narodov za organizacijo humanitarnega koridorja za prevoz kmetijskih pridelkov iz Ukrajine«. Moskva je pri tem opozorila, da je »žogica zdaj na strani Ukrajine«, in sosednjo državo obtožila, da še vedno ni razminirala svoje črnomorske obale. Umik ruskih sil s Kačjega otoka so po poročanju britanskega BBC potrdili tudi ukrajinski predstavniki. 

11.24  Velika Britanija obljubila novo vojaško pomoč Ukrajini

Britanske oblasti so v sredo napovedale, da bodo Ukrajini zagotovile milijardo funtov vojaške pomoči, vključno s sistemi zračne obrambe in brezpilotnimi letali. Premierka Nove Zelandije Jacinda Ardern pa je na vrhu Nata članice pozvala, naj preprečijo, da bi vojna v Ukrajini prerasla v oboroževalno tekmo, ki bi dodatno polarizirala svet. Z novo pomočjo bo britanska vojaška podpora Kijevu od začetka vojne konec februarja skupaj znašala približno 2,3 milijarde funtov, so sporočili iz Downing Streeta. Novi paket bo vključeval sisteme zračne obrambe, zračna plovila brez posadke, novo inovativno opremo za elektronsko bojevanje in na tisoče kosov pomembne opreme za ukrajinske vojake, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Britanske oblasti so pomoč označile za prvi korak, ki naj bi Ukrajini omogočil, da preseže svoje obrambne zmogljivosti in preide na izvajanje ofenzivnih operacij za ponovno pridobitev ozemlja. Pri tem je britanski premier Boris Johnson dejal, da so napadi ruskih sil vse bolj barbarski, saj predsedniku Vladimirju Putinu po njegovem mnenju ne uspeva doseči ciljev, ki jih je pričakoval in na katere je upal. Velika Britanija je sicer ena prvih držav, ki je Ukrajini v odgovor na rusko invazijo zagotovila izdatnejšo vojaško pomoč, kot so protitankovske rakete, in humanitarno pomoč. Sodelovala je tudi pri usposabljanju ukrajinskih vojakov.

10.17  Prva ladja z žitom zapustila ukrajinsko pristanišče

Iz ukrajinskega pristanišča v mestu Berdjansk, ki ga trenutno nadzira Rusija, je danes odplula prva ladja s 7000 tonami žita, je sporočil vodja proruske lokalne uprave Jevgenij Balicki. Ukrajinske oblasti so medtem opozorile, da je bilo v ruskem napadu na skladišče v mestu Zelenodolsk uničenih 40 ton žita, poroča nemška tiskovna agencija DPA. »Po več mesecih odlašanja je iz pristanišča v Berdjansku odplula prva trgovska ladja s 7000 tonami žita, ki se odpravlja proti prijateljskim državam,« je na telegramu zapisal vodja proruske uprave Balicki, ne da bi navedel njeno destinacijo. Pri tem je dejal, da trgovski ladji varnost zagotavljajo ruske bojne ladje in dodal, da je bilo ukrajinsko pristanišče razminirano, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Pred tem je sicer iz ukrajinskega pristanišča Mariupolj prejšnji teden kot prva tuja ladja s tovorom odplula turška ladja Azov Concord, vendar ni znano, ali je prevažala ukrajinsko žito. Ukrajinske oblasti so medtem opozorile, da je bila v napadu na vzhodu Ukrajine uničene večja količina žita. Po napadu na mesto Zelenodolsk je menda v skladišču izbruhnil požar, ki je uničil 40 ton žita, je na telegramu zapisal guverner regije Dnipropetrovsk Valentin Rezničenko in za napad okrivil Rusijo.

Starejši moški nosi vrečke s humanitarno pomočjo, ki so jih razdelili prostovoljci v mestu Lyubotyn v regiji Harkov. FOTO: Sergey Bobok/AFP
Starejši moški nosi vrečke s humanitarno pomočjo, ki so jih razdelili prostovoljci v mestu Lyubotyn v regiji Harkov. FOTO: Sergey Bobok/AFP

09.46  Ruska vojska po navedbah Kijeva želi odrezati Lisičansk od oskrbovalnih linij

Na vzhodu Ukrajine se nadaljujejo spopadi za nadzor nad strateško pomembnim mestom Lisičansk, ki ga ruske sile nameravajo odrezati od oskrbovalnih linij. Siloviti spopadi potekajo tudi v bližnjem naselju Vovčojarivka za prevzem nadzora nad tamkajšnjo naftno rafinerijo, je danes v poročilu o razmerah sporočil ukrajinski generalštab. V rokah Ukrajine je v vzhodni regiji Lugansk ostalo le še mesto Lisičansk, a so se ruske sile prebile že do njegovega obrobja, pri čemer generalštab ukrajinskih oboroženih sil opozarja, da spopadi trenutno potekajo v naseljih zahodno od mesta, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

Ukrajinske oblasti so sporočile, da poskušajo evakuirati prebivalce iz Lisičanska, ki je v središču ruskih napadov in kjer je pod nenehnim obstreljevanjem ostalo približno 15.000 ljudi, poroča Reuters. Guverner regije Lugansk Sergej Hajdaj je na telegramu zapisal, da je ruska vojska danes napadla naftno rafinerijo v Vovčojarivki. Kijev pa je Rusijo ponovno obtožil obstreljevanja civilne infrastrukture. Predstavnik samooklicane ljudske republike Lugansk Rodion Mirošnik je medtem povedal, da je naftna rafinerija zdaj v celoti pod nadzorom ruskih in proruskih sil. Dodal je še, da so pod njihovim nadzorom tudi vse ceste, ki vodijo do Lisičanska, ukrajinske sile pa naj bi se iz območja začele umikati proti severozahodu.

Današnje poročilo o razmerah ukrajinskega generalštaba sicer nasprotuje trditvam Mirošnika, saj navaja, da si Rusija še naprej prizadeva osvojiti in nadzorovati pomembno cesto med Lisičanskom in bližnjim mestom Bahmut. Napadi naj bi potekali tudi severovzhodno od Bahmuta, južneje od mesta pa je menda ukrajinskim silam uspelo zaustaviti rusko ofenzivo. Prav tako poročilo navaja, da so ruske sile utrpele precejšnje izgube, več podrobnosti pa ni bilo podanih.

08.55  Liz Truss: Putin je »ukazal najbolj grozljive zločine« v Ukrajini

Britanska zunanja ministrica Liz Truss je ruskega predsednika Vladimirja Putina opisala kot »grozljivega diktatorja, ki izvaja vojno, ki ni bila niti zakonita niti upravičena«, in dejala, da je »ukazal, da se v Ukrajini zagrešijo najbolj grozoviti zločini«, piše Guardian. Na Sky News je gledalcem povedala: »Videli smo sistematično posilstvo žensk. Ta teden smo videli napade na civiliste, tudi v nakupovalnem centru. In tisto, kar moramo zagotoviti, je ne samo, da so Ukrajinci uspešni pri potiskanju Rusije iz Ukrajine, ampak tudi, da so ljudje odgovorni za te grozljive zločine, ki so bili storjeni. Vladimirja Putina nisem srečala. Ne poznam motivacije za izvedbo te grozljive vojne. Vem le, da moramo za našo absolutno prednostno nalogo postaviti zaustavitev te vojne, potisniti Vladimirja Putina in ruske čete iz Ukrajine, sicer bomo živeli v veliko manj varni Evropi.«

07.45  AI: Napad na mariupoljsko gledališče je vojni zločin

V Amnesty International (AI) pravijo, da je gledališče, v katerem je bilo zavetje civilistov in je bilo uničeno marca v poraženem ukrajinskem mestu Mariupolj, verjetno prizadel namerni ruski zračni napad, kar je vojni zločin. Oksana Pokalchuk, vodja podružnice AI v Ukrajini, je za AFP povedala: »Doslej smo govorili o domnevnem vojnem zločinu. Zdaj lahko jasno rečemo, da so ga zagrešile ruske oborožene sile. Te eksplozije so povzročile res obsežno škodo: dve 500-kilometrski (1100-kilogramski) bombi sta padli z letala,« je dodala in zavrnila ruske trditve, da je bilo gledališče zadeto v napadu ukrajinskih branilcev mesta z lažno zastavo.

Ekipa AI je intervjuvala 52 preživelih in prič, od katerih jih je bila približno polovica v gledališču ali v bližini. S pomočjo satelitskih posnetkov tistega jutra so ugotovili, da je bilo nebo dovolj jasno, da je vsak pilot videl besedo »otroci«, napisano z ogromnimi ciriličnimi črkami na sprednji in zadnji strani stavbe. Zračni napad 16. marca je opustošil stavbo, njeno zadnjo in stransko steno pa je podrl neposredno na poljsko kuhinjo, ki je bila uporabljena kot skupnostni prostor za zbiranje hrane, vode in redkih novic o evakuacijah in vojni.

FOTO: Reuters
FOTO: Reuters

07.30  Putin je po vstopu v Nato izdal opozorilo Finski in Švedski

Vladimir Putin je izdal nova opozorila, da se bo Rusija odzvala enako, če bi Nato vzpostavil vojaško infrastrukturo na Finskem in Švedskem, potem ko sta se pridružili zavezništvu pod vodstvom ZDA, navaja Guardian. Ruske tiskovne agencije so citirale Putina, da ne more izključiti, da bi se v odnosih Moskve s Helsinki in Stockholmom zaradi njunega vstopa v Nato pojavile napetosti.

Ruski predsednik je na tiskovni konferenci v glavnem mestu Turkmenistana Ashgabatu povedal: »S Švedsko in Finsko nimamo težav kot z Ukrajino. Nimamo teritorialnih razlik. Če želita Finska in Švedska, se lahko pridružita. To je odvisno od njiju.« Je pa opozoril, da »če bi bili tam razporejeni vojaški kontingenti in vojaška infrastruktura, bi se morali odzvati simetrično in vzpostaviti enake grožnje za tista ozemlja, kjer so se pojavile grožnje za nas. Rusija je Finsko in Švedsko večkrat posvarila pred vstopom v Nato, češ da bi jo »resne vojaške in politične posledice« prisilile, da »obnovi vojaško ravnovesje« s krepitvijo svoje obrambe v regiji Baltskega morja, vključno z uporabo jedrskega orožja

Kljub temu, da ni izrazil izrecnega nasprotovanja članstvu Švedske in Finske v Natu, pa je Putin obsodil »imperialne ambicije« zavezništva in ga obtožil, da želi s konfliktom v Ukrajini uveljaviti svojo prevlado. »Ukrajina in blaginja ukrajinskega ljudstva nista cilj Zahoda in Nata, temveč sredstvo za obrambo lastnih interesov. Voditelji članic Nata želijo zgolj uveljaviti svojo prevlado, svoje imperialne ambicije,« je opozoril in dodal, da Nato in predvsem ZDA že dolgo potrebujejo zunanjega sovražnika, okoli katerega lahko združijo svoje zaveznike in interese.

07.00  Voditelji Nata Moskvo označili za največjo grožnjo varnosti in stabilnosti zaveznic

Voditelji Nata so napovedali nov »strateški koncept« kot odgovor na vojno Rusije proti Ukrajini in Moskvo označili kot »največjo in neposredno grožnjo varnosti in stabilnosti zaveznic«, poroča Guardian. Nato je Švedsko in Finsko povabil, da postaneta članici vojaškega zavezništva, je razvidno iz sporočila, ki ga je objavil vrh Nata v Madridu. Voditelji so obljubili tudi nadaljnjo pomoč Kijevu in se dogovorili o svežnju podpore za posodobitev obrambnega sektorja države.

05.00  Ukrajinski Mariupolj z lastnim simfoničnim orkestrom

Mariupolj v Ukrajini bo od 1. julija bogatejši za plesni simfonični orkester, ki ga bo sestavljalo več kot 30 glasbenikov, je te dni sporočil umetniški vodja Doneškega simfoničnega orkestra Aleksander Pareckij. »Verjamem, da se bodo glasbeni dogodki v Mariupolju, takoj ko se bo življenje v mestu vrnilo v normalno stanje, kmalu nadaljevali,« je po poročanju ruske tiskovne agencije Tass dejal Pareckij. Dodal je, da bo nov simfonični orkester v mestu krovno spadal pod Doneški simfonični orkester. Mariupoljsko dramsko gledališče pa naj bi po napovedih novo sezono začelo 10. septembra s predstavo po drami ruskega dramatika Antona Čehova.

00.30  Voditelji Nata ob koncu vrha še o južni soseščini

Voditelji držav članic zveze Nato bodo danes z razpravo o razmerah v južni soseščini sklenili tridnevno zasedanje v Madridu. Med drugim bodo govorili o boju proti terorizmu in prehranski krizi, ki jo povzroča ruska agresija na Ukrajino. Ta je sicer zaznamovala vrh Nata, ki je v sredo Rusijo označil za največjo grožnjo zaveznicam. Kot je že pred zasedanjem povedal generalni sekretar zavezništva Jens Stoltenberg, bodo voditelji zadnji dan vrha govorili o grožnjah in izzivih za Nato, ki prihajajo z juga. Po njegovih besedah se bodo premieri in predsedniki držav članic, med njimi predsednik slovenske vlade Robert Golob, ponovno zavezali boju proti terorizmu.

image_alt
»Če želimo ublažiti cene kruha, bo morala vmes poseči država«

Razpravljali bodo še o prehranski krizi, ki jo povzroča ruska invazija na Ukrajino, ter o odzivu na vse večji vpliv Rusije in Kitajske na območju južno od zavezništva. Ruska invazija na Ukrajino ter vpliv Rusije in Kitajske so razprave na vrhu zaznamovale že v sredo. Voditelji so Moskvo označili za največjo in neposredno grožnjo zaveznicam v Natu. Napovedali so nadaljnjo pomoč Ukrajini ter okrepitev svoje obrambne in odvračalne drže. Obenem so Finsko in Švedsko povabili v zvezo.

Preberite še: