Razprava o antisemitizmu kot politično orožje

Ameriška desnica skuša sporno sporočilo demokratke razpihati v razkol znotraj nasprotne stranke.
Fotografija: Nedavne tvite Ilhan Omar so mnogi tudi v demokratski stranki razumeli kot prikrit antisemitizem, namigovanje na židovski denar, ki kvarno vpliva na politiko. FOTO: REUTERS/Jonathan Ernst
Odpri galerijo
Nedavne tvite Ilhan Omar so mnogi tudi v demokratski stranki razumeli kot prikrit antisemitizem, namigovanje na židovski denar, ki kvarno vpliva na politiko. FOTO: REUTERS/Jonathan Ernst

New York – Jesenski modri val je v ameriški kongres pripeljal izjemno raznoliko zbirko demokratskih poslancev, kar je dalo slutiti razpoke v njihovih vrstah. Namesto tega je prvi resni spopad med strankama, ki ga je sprožilo trmarjenje Donalda Trumpa z zahtevo za zid na južni meji, pokazal skoraj monolitno enotnost demokratov. Republikanci so seme za njihovo delitev našli pri Izraelu.

Priložnost se je desnici ponudila, ko sta v kongres prišli prvi muslimanski poslanki Rashida Tlaib in Ilhan Omar, ki kritično presojata odnos sedanje izraelske vlade do palestinskega vprašanja in širitev židovskih naselij na zasedenem Zahodnem bregu. Obe podpirata gibanje BDS, mednarodno kampanjo za bojkotiranje, umik naložb in uvedbo sankcij proti Izraelu, dokler se ta ne bo umaknil z zasedenih ozemelj, priznal popolno enakost arabskim prebivalcem Izraela ter omogočil vrnitev palestinskim beguncem in njihovim potomcem. Ko je Glenn Greenwald iz časnika Intercpet v nedeljo opozoril, da sta zaradi tega tarči napadov vodje republikanskih poslancev Kevina McCarthyja, je Omarjeva neprevidno čivknila, da »gre samo za Benjaminove otročičke« (ustanovni oče ZDA Benjamin Franklin je na bankovcu za sto dolarjev), s čimer je hotela reči, da je v ozadju politične podpore denar izraelskih lobistov in nato s prstom pokazala na vplivno organizacijo Ameriško izraelsko odbor za javne zadeve (AIPAC).
 

Pritiskanje na rano


Pri tem je neprevidno dregnila v osir, saj so mnogi tudi v demokratski stranki to razumeli kot prikrit antisemitizem, namigovanje na židovski denar, ki kvarno vpliva na politiko. Prav tako ni pomagalo, da je Omarjeva že pred leti čivknila »Izrael je hipnotiziral svet« in tako namigovala na stereotip o židovskem manipuliranju s svetom. Tlaibova pa je januarja za podpornike zakona, s katerim bi kaznovali podjetja, ki v skladu s kampanjo BDS bojkotirajo Izrael, dejala, da »so pozabili, katero državo predstavljajo«. Na Omarjevo se je vsul val obtožb tudi iz demokratskih vrst, zato se je v ponedeljek nemudoma opravičila, v torek je predsednik zahteval njen odstop, v sredo so republikanci kovali vroče železo in v poslanskem domu dosegli sprejem izjave o obsodbi antisemitizma in »vseh poskusov omajanja ali zanikanja pravice Izraela do obstoja«.

Rashida Tlaib je ena od dveh muslimanskih poslank v predstavniškem domu, ki kritično presojata odnos izraelske vlade do palestinskega vprašanja. FOTO: Pablo Martinez Monsivais/REUTERS
Rashida Tlaib je ena od dveh muslimanskih poslank v predstavniškem domu, ki kritično presojata odnos izraelske vlade do palestinskega vprašanja. FOTO: Pablo Martinez Monsivais/REUTERS


Ob vsem ogorčenju so na desnici spregledali, da je ravno McCarthy nekaj mesecev prej v podobno spornem tvitu (ki ga je medtem izbrisal) premožne Američane židovskega porekla obtoževal, da skušajo »kupiti« kongresne volitve. Donald Trump pa je objavil skrajno desničarski napad na demokratsko tekmico Hillary Clinton, ki jo je z napisom v Davidovi zvezdi obtoževal korupcije, na srečanju z republikanci židovskega porekla pa izjavil »ne boste me podprli, ker nočem vašega denarja«. Ne prvi ne drugi se nista opravičila za svoje početje, kot se je morala Omarjeva, pri čemer je priznala, da ni povsem razumela »boleče zgodovine antisemitističnih besednih figur«. Za republikance to seveda niti ni pomembno, važno je, da so našli rano, ki predvsem deli nasprotno stranko, in sedaj pritiskajo nanjo.
 

Tradicionalna podpora


Vprašanje antisemitizma je seveda izjemno resno, sploh ob njegovem naraščanju tako v ZDA kot drugod po svetu. Pri čemer je po mnenju Zacka Beauchampa iz časnika Vox za levico značilno, da legitimna kritika Izraela včasih zdrsne v antisemitske teorije zarot. Politični voditelji na desnici pa v antisemitskih navdih kabali premožnih židov pripisujejo krivdo za množične preseljevanje (George Soros kot sponzor karavan iz Srednje Amerike) in kulturne politike ameriške levice. Teorije o»židovskem denarju v politiki« temeljijo na razvpitih Protokolih sionskih modrecev, antisemitskem ruskem ponaredku načrtov za židovsko prevlado, izvor je dolgoletna evropska tradicija antisemitizma, ki je prek pogromov vrhunec dosegla v holokavstu.

Kevin McCarthy je še pred nekaj meseci premožne Američane židovskega porekla obtoževal, da skušajo »kupiti« kongresne volitve. FOTO: Chip Somodevilla/Afp
Kevin McCarthy je še pred nekaj meseci premožne Američane židovskega porekla obtoževal, da skušajo »kupiti« kongresne volitve. FOTO: Chip Somodevilla/Afp



Krivda in sram zahodne civilizacije ob slednjem sta pripomogla k nastanku Izraela, njegova podpora v ameriški politiki pa je tako bolj kot posledica političnih donacij del dolgoletne tradicije. Trdno proizraelsko politiko na desnici poganja blok evangelijskih kristjanov, na levici ameriški židje, ki tradicionalno v večji meri volijo demokratsko stranko. Oboje pa krepi moč organizacij, kot je AIPAC, da vplivajo na ameriške politične odločitve in da ZDA stojijo ob strani Izraelu, tudi ko se ta od vzora demokracije na Bližnjem vzhodu pod taktirko premierja Benjamina Netanjahuja odmika v verski aparthajd. 

Komentarji: