Rešitev težav po višegrajsko
Sebastian Kurz z višegrajsko četverico išče skupno rešitev »migrantskega« problema.
Odpri galerijo
Voditelji višegrajske četverice in avstrijski kancler Sebastian Kurz med tiskovno konferenco v Budimpešti. FOTO: Reuters
Avstrijski kancler Sebastian Kurz se je v četrtek v Budimpešti sestal s kolegi iz višegrajske skupine držav, s katerimi se je v glavnem pogovarjal o »evropski« rešitvi težav z »nezakonito migracijo«.
»Medtem ko druge države poskušajo najti evropsko rešitev problema, avstrijska zvezna vlada očitno raje usmerja pogled proti Budimpešti in Varšavi, ne pa proti Berlinu, Parizu ali Madridu – proti državam, ki hočejo vsiliti ozkosrčen unilateralizem nacionalnih držav. Vprašanje je, ali ni Viktor Orbán, ki si je postavil za cilj neliberalno demokracijo, ideološko blizu avstrijskemu kanclerju,« je izjavila Claudia Gamon iz avstrijske liberalne opozicijske stranke Neos.
Čeprav je njena kritika nemara upravičena, je bila kljub temu krivična do Kurza, ki je že pred enim tednom predlagal ustanovitev »osi voljnih« (uveljaviti strogo restriktivno politiko do pribežnikov) med njegovo državo, Italijo in Nemčijo, v sredo pa se je v Linzu srečal s predsednikom bavarske vlade Markusom Söderjem. V Linzu sta politika, kakor je povedal nasprotnik migrantske politike kanclerke in voditeljice sestrske stranke Angele Merkel, ugotovila, da »imata Bavarska in Avstrija skupna prepričanja in stališča«.
Kurz se o nemških notranjih prepirih, ki da so sicer koristni, ni hotel opredeliti, sta se pa z gostom strinjala, da je nujno treba zapreti zunanje meje EU. Podobna »skupna stališča« o ustavitvi »nezakonite migracije« v Evropo sta v sredo razglasila tudi podpredsednik italijanske vlade in notranji minister Matteo Salvini ter njegov gost Heinz-Christian Strache, podpredsednik avstrijske vlade in vodja svobodnjakov, ki so koalicijski partnerji Kurzeve ljudske stranke.
Nekoliko krivična je bila tiskovna predstavnica Neosa tudi do višegrajske skupine držav (V4), v kateri so Češka, Madžarska, Poljska in Slovaška, saj te nimajo enotnega stališča do skupne evropske pribežniške politike. Predsednik češke vlade Andrej Babiš je v torek izjavil, da so »sedanji nemški spori o migraciji privedli do predlogov o zaprtju meja in obnovitvi nadzora na mejah, kar je za nas nesprejemljivo«. Je pa bila njena kritika upravičena do gostiteljice včerajšnjega srečanja Kurza z V4 Madžarske, kjer je v sredo, prav na svetovni dan beguncev, parlament sprejel tako imenovani zakon proti [filantropu Georgeu] Sorosu, ki med drugim grozi z zaporno kaznijo do enega leta vsem, ki nudijo pomoč nezakonitim migrantom. Kritiki so zatrdili, da je to napad na vse nevladne organizacije, ki pomagajo beguncem, saj novi zakon vsakega pribežnika, ki je prišel na Madžarsko prek »tretjih držav«, razglaša za »nezakonitega migranta«. Madžarska komentatorka Eva Balogh je ugotovila, da je po novem »zakoniti migrant« le tisti Sirec, ki je z letalom in potnim listom v rokah priletel neposredno iz Damaska v Budimpešto.
»Zakon 'Ustavimo Sorosa' in ustavne spremembe odražajo voljo madžarskega ljudstva in zagotavljajo novo, močnejšo zaščito države pred nezakonito migracijo,« so, ko je parlament sprejel novo zakonodajo, sporočili iz urada madžarskega premiera Viktorja Orbána. Rezultat je bil 160 za in 18 proti, ko so predstavniki madžarskega ljudstva spremenili tudi ustavo, ki zdaj prepoveduje priseljevanje ljudi tujih narodnosti na ozemlje njihove države in državnim organom zapoveduje varovanje krščanske kulture.
S sprejetjem novega zakona so pohiteli, čeprav je predsednik beneške komisije Gianni Buquicchio pozval Budimpešto, naj počaka do konca tedna, ko bo komisija objavila svoje stališče o tem zakonu, ki je tako po mnenju sveta Evrope, za katerega beneška komisija opravlja revizije zakonodaj njegovih članic, kot Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse) v nasprotju z evropskim pravnim redom. V mednarodni organizaciji Amnesty International so novi madžarski zakon označili za drakonski, njihova direktorica za Evropo Gauri van Gulik pa je izjavila, da je »kriminaliziranje osnovnega in legitimnega delovanja organizacij, ki varujejo človekove pravice, brezsramen napad na ljudi, ki iščejo zavetje pred preganjanjem«. Po njenih besedah je to še en nizkoten primer zatiranja civilne družbe.
»Medtem ko druge države poskušajo najti evropsko rešitev problema, avstrijska zvezna vlada očitno raje usmerja pogled proti Budimpešti in Varšavi, ne pa proti Berlinu, Parizu ali Madridu – proti državam, ki hočejo vsiliti ozkosrčen unilateralizem nacionalnih držav. Vprašanje je, ali ni Viktor Orbán, ki si je postavil za cilj neliberalno demokracijo, ideološko blizu avstrijskemu kanclerju,« je izjavila Claudia Gamon iz avstrijske liberalne opozicijske stranke Neos.
Čeprav je njena kritika nemara upravičena, je bila kljub temu krivična do Kurza, ki je že pred enim tednom predlagal ustanovitev »osi voljnih« (uveljaviti strogo restriktivno politiko do pribežnikov) med njegovo državo, Italijo in Nemčijo, v sredo pa se je v Linzu srečal s predsednikom bavarske vlade Markusom Söderjem. V Linzu sta politika, kakor je povedal nasprotnik migrantske politike kanclerke in voditeljice sestrske stranke Angele Merkel, ugotovila, da »imata Bavarska in Avstrija skupna prepričanja in stališča«.
Kurz se o nemških notranjih prepirih, ki da so sicer koristni, ni hotel opredeliti, sta se pa z gostom strinjala, da je nujno treba zapreti zunanje meje EU. Podobna »skupna stališča« o ustavitvi »nezakonite migracije« v Evropo sta v sredo razglasila tudi podpredsednik italijanske vlade in notranji minister Matteo Salvini ter njegov gost Heinz-Christian Strache, podpredsednik avstrijske vlade in vodja svobodnjakov, ki so koalicijski partnerji Kurzeve ljudske stranke.
Nekoliko krivična je bila tiskovna predstavnica Neosa tudi do višegrajske skupine držav (V4), v kateri so Češka, Madžarska, Poljska in Slovaška, saj te nimajo enotnega stališča do skupne evropske pribežniške politike. Predsednik češke vlade Andrej Babiš je v torek izjavil, da so »sedanji nemški spori o migraciji privedli do predlogov o zaprtju meja in obnovitvi nadzora na mejah, kar je za nas nesprejemljivo«. Je pa bila njena kritika upravičena do gostiteljice včerajšnjega srečanja Kurza z V4 Madžarske, kjer je v sredo, prav na svetovni dan beguncev, parlament sprejel tako imenovani zakon proti [filantropu Georgeu] Sorosu, ki med drugim grozi z zaporno kaznijo do enega leta vsem, ki nudijo pomoč nezakonitim migrantom. Kritiki so zatrdili, da je to napad na vse nevladne organizacije, ki pomagajo beguncem, saj novi zakon vsakega pribežnika, ki je prišel na Madžarsko prek »tretjih držav«, razglaša za »nezakonitega migranta«. Madžarska komentatorka Eva Balogh je ugotovila, da je po novem »zakoniti migrant« le tisti Sirec, ki je z letalom in potnim listom v rokah priletel neposredno iz Damaska v Budimpešto.
Brezsramni napad na ljudi
»Zakon 'Ustavimo Sorosa' in ustavne spremembe odražajo voljo madžarskega ljudstva in zagotavljajo novo, močnejšo zaščito države pred nezakonito migracijo,« so, ko je parlament sprejel novo zakonodajo, sporočili iz urada madžarskega premiera Viktorja Orbána. Rezultat je bil 160 za in 18 proti, ko so predstavniki madžarskega ljudstva spremenili tudi ustavo, ki zdaj prepoveduje priseljevanje ljudi tujih narodnosti na ozemlje njihove države in državnim organom zapoveduje varovanje krščanske kulture.
S sprejetjem novega zakona so pohiteli, čeprav je predsednik beneške komisije Gianni Buquicchio pozval Budimpešto, naj počaka do konca tedna, ko bo komisija objavila svoje stališče o tem zakonu, ki je tako po mnenju sveta Evrope, za katerega beneška komisija opravlja revizije zakonodaj njegovih članic, kot Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse) v nasprotju z evropskim pravnim redom. V mednarodni organizaciji Amnesty International so novi madžarski zakon označili za drakonski, njihova direktorica za Evropo Gauri van Gulik pa je izjavila, da je »kriminaliziranje osnovnega in legitimnega delovanja organizacij, ki varujejo človekove pravice, brezsramen napad na ljudi, ki iščejo zavetje pred preganjanjem«. Po njenih besedah je to še en nizkoten primer zatiranja civilne družbe.
