Obkoljeni ruski vojaki so se umaknili iz Limana
Ukrajinska vojska je obkolila približno 5000 pripadnikov ruskih sil v bližini kraja Liman, je danes sporočil guverner regije Lugansk Sergej Hajdaj. Dejal je, da je rusko poveljstvo zavrnilo prošnjo lastnih vojakov za umik, ter dodal, da imajo ti vojaki tri možnosti, »lahko se predajo, poskušajo prebiti ali pa vsi skupaj umrejo«. Hajdajove navedbe je podkrepil tiskovni predstavnik ukrajinskih sil Sergij Čerevatji, ki je za ukrajinsko tiskovno agencijo Interfax potrdil, da so ruske sile obkoljene.
»Ruske sile so se umaknile iz strateško pomembnega mesta Liman na vzhodu Ukrajine,« je pozneje potrdil tiskovni predstavnik ruskega obrambnega ministrstva Igor Konašenkov. Po njegovih besedah so s tem želeli preprečiti, da bi približno 5000 ruskih vojakov ostalo ujetih za ukrajinsko bojno črto, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Iz obrambnega ministrstva v Kijevu so potrdili, da njihove sile že vstopajo v Liman. Zaradi referendumov o priključitvi štirih ukrajinskih regij Rusiji, ki so sicer naleteli na neodobravanje mednarodne skupnosti, Rusija zdaj velik del vzhodne Ukrajine uradno obravnava kot rusko ozemlje. Ker se Liman nahaja na severu doneške regije, ki si jo je Moskva v petek pripojila, bi Kremelj lahko napade na to območje obravnaval tudi kot napad na Rusijo.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je poudaril, da bodo osvobodili vso ozemlje, ki ga je zasedla Rusija. V ta namen se zanaša na težko orožje z Zahoda in vojaške svetovalce iz držav članic Nata.
Zelenski se je obenem danes zahvalil ameriškemu predsedniku Joeju Bidenu za najnovejšo vojaško pomoč, tokrat v vrednosti več kot 12 milijard dolarjev. Na twitterju je zapisal, da je »ta pomoč danes pomembnejša kot kdaj koli prej,« ter svet pozval k boju proti »agresiji Ruske federacije«.
Kadirov poziva k rabi jedrskega orožja
Čečenski voditelj Ramzan Kadirov je danes sporočil, da bi Rusija morala po umiku iz Limana sprejeti bolj drastične ukrepe, vključno z razglasitvijo vojnega stanja na mejnih območjih in uporabo jedrskega orožja z manjšo močjo, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Kadirov je v objavi na Telegramu prav tako izrekel kritike na račun ruskega vojaškega poveljnika Aleksandra Lapina, ki ga je neposredno obtožil za padec Limana v ukrajinske roke.
Še pred formalno priključitvijo regij Doneck, Lugansk, Herson in Zaporožje so ruske oblasti svarile, da bo na teh ozemljih »prišlo do korenitih sprememb z vidika mednarodnega prava in ukrepov, sprejetih za zagotavljanje varnosti«, kot je na torkovi novinarski konferenci povedal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov, pri čemer se je skliceval na večkrat ponovljene grožnje Moskve, da bo za obrambo svojega ozemlja uporabila tudi jedrsko orožje.
Rusija je v petek v Varnostnem svetu ZN pričakovano vložila veto na predlog resolucije ZDA in Albanije, ki bi obsodila rusko priključitev štirih ukrajinskih regij. Proti je glasovala le Rusija, Kitajska pa se je skupaj z Indijo vzdržala. Vzdržala sta se tudi Brazilija in Gabon.
ZDA so osnutek resolucije Varnostnega sveta vložile skupaj z Albanijo nekaj ur po tem, ko je ruski predsednik Vladimir Putin sporočil, da si je Moskva priključila ukrajinske regije Lugansk, Doneck, Herson in Zaporožje, kjer so pred tem potekali mednarodno nepriznani referendumi. »Varnostni svet je bil ustanovljen prav za to, da brani suverenost, varuje ozemeljsko celovitost ter spodbuja mir in varnost,« je na začetku zasedanja dejala veleposlanica ZDA pri ZN Linda Thomas-Greenfield.
»ZN so bili zgrajeni na ideji, da nikoli več ne bo dovoljeno, da bi ena država s silo vzela ozemlje druge države,« je dejala in pozneje obljubila glasovanje o tej resoluciji še v Generalni skupščini ZN.
Ruski veleposlanik Vasilij Nebenzija se je pritožil, da je iskanje obsodbe ene od petih stalnih članic Varnostnega sveta, ki imajo pravico veta, brez primere. »Ali resno pričakujete, da bo Rusija obravnavala in podprla takšen osnutek? In če ne, potem se izkaže, da nas namerno spodbujate k uporabi pravice veta, da bi potem lahko govorili o Rusiji, ki to pravico zlorablja,« je dejal Nebenzija.
Kitajski veleposlanik Zhang Jun se je pri glasovanju vzdržal. »Treba je zaščititi suverenost in ozemeljsko celovitost vseh držav,« je dejal in dodal, da Kitajska poziva vse vpletene strani, naj bodo zadržane, se vzdržijo dejanj, ki dejansko povečujejo napetosti, in pustijo prostor za rešitev z diplomatskimi pogajanji.
Britanska veleposlanica Barbara Woodward je dejala, da je glasovanje v Varnostnem svetu pokazalo, da je Putinova priključitev ukrajinskega ozemlja fantazija, ki nima pravnega učinka. »Nobena druga članica Varnostnega sveta ne priznava ruskega poskusa nezakonite priključitve ukrajinskega ozemlja. Ruski veto tega ne spremeni,« je dejala.
Po vetu je na zahtevo Rusije potekalo še zasedanje Varnostnega sveta o uhajanju plina iz plinovodov Severni tok 1 in 2, ki povezujeta Rusijo z Evropo pod Baltskim morjem.
Nebenzija je v tej razpravi govoril o domnevnih Natovih vajah in premikih helikopterjev na tem območju ter citiral februarsko izjavo ameriškega predsednika Joeja Bidna, ki je ob takratnem obisku nemškega kanclerja Olafa Scholza dejal, da bo v primeru ruske invazije poskrbel, da Severnega toka 2 ne bo več.
Rusija torej za sabotažo obtožuje ZDA, namestnik ameriške veleposlanice Richard Mills pa je Moskvo obtožil, da spodbuja teorije zarote.»"Rusija želi odvrniti našo pozornost od obravnave glavnega vprašanja, ki je nadaljevanje agresije proti Ukrajini in uničevanje civilne infrastrukture na ukrajinskem suverenem ozemlju,« je dejal Mills.
Ukrajina Rusijo obtožuje ugrabitve šefa nuklearke v Zaporožju
Predsednik ukrajinskega operaterja jedrskih elektrarn Energoatom pa je danes obtožil ruske sile ugrabitve šefa jedrske elektrarne v Zaporožju. Kot je zapisal vodja Energoatoma Petro Kotin, so vojaki Igorja Murašova, ki med rusko okupacijo vodi največjo evropsko nuklearko, izvlekli iz avta in ga s prevezanimi očmi prepeljali na neznano lokacijo. Kotin je prek Telegrama dodal, da ni informacij o usodi ugrabljenega, pri tem pa pozval k njegovi izpustitvi.
Šef Energoatoma je prav tako Mednarodno agencijo za jedrsko energijo (IAEA) pozval, naj se vključi v kampanjo za izpustitev Murašova. Zaporožje je marca zasedla ruska vojska, obstreljevanje okoli objekta pa je od takrat vzbujalo strah pred jedrsko nesrečo. IAEA je elektrarno obiskala v začetku septembra, več članov ekipe agencije pa je ostalo na njenem območju in stalno spremljajo razmere.
Mednarodna agencija za jedrsko energijo (IAEA) je sporočila, da je stopila v stik z ruskimi oblastmi, ki so potrdile, da je bil Murašov »začasno pridržan« in pripeljan na zaslišanje, je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa povedal tiskovni predstavnik IAEA na Dunaju.
