Slovenija je svoj dan dosegla že 30. aprila

Lani je dan globalnega okoljskega dolga nastopil tri tedne kasneje, 22. avgusta, zaradi ustavitve gospodarstva in javnega življenja oziroma pandemije covida-19.
Fotografija: Skrb vzbujajoče je, da je slovenski dan okoljskega dolga vsako leto bližje svetovnemu dnevu Zemlje, 22. aprila. FOTO: Voranc Vogel/Delo
Odpri galerijo
Skrb vzbujajoče je, da je slovenski dan okoljskega dolga vsako leto bližje svetovnemu dnevu Zemlje, 22. aprila. FOTO: Voranc Vogel/Delo

Danes je letošnji dan globalnega okoljskega dolga. To pomeni, da je človeštvo po izračunih organizacije Global Footprint Network izrabilo toliko naravnih virov, kolikor jih je Zemlja sposobna pridelati oziroma obnoviti v enem letu. Letošnji dan zaznamuje začetek kampanje 100 dni priložnosti, ki vodi do konference COP26.

Kampanja 100 dni priložnosti izpostavlja praktične načine za vsako državo, mesto ali podjetje, s katerimi se lahko pripravijo na posledice ekološkega dolga. Predstavniki nacionalnih vlad se bodo namreč čez sto dni zbrali na podnebnem vrhu COP26 v Glasgowu, ki velja za zadnjo priložnost za globalno podnebno ukrepanje, so v sporočilu za javnost pojasnili na Inštitutu za zdravje okolja.

»Ne glede na to, kaj se zgodi na konferenci COP, ni koristno čakati z ukrepanjem,« je dejala izvršna direktorica mreže Global Footprint Network Laurel Hanscom.

Kampanjo so pripravili Global Footprint Network, Škotska agencija za varovanje okolja, projekt Drawdown in Schneider Electric.
Letos je ta dan na isti dan kot leta 2019, potem ko je lani nastopil tri tedne pozneje, 22. avgusta. To je bila predvsem posledica ustavitve gospodarstva in javnega življenja v zgodnjih fazah pandemije covida-19.

A ker to izboljšanje ni bilo posledica sistemskih izboljšav, ni trajalo dolgo, da so se razmere vrnile v prejšnjo stanje, so v sporočilu za javnost opozorili v podjetju Schneider Electric. Pri tem so poudarili, da kasnejši datum ekološkega dolga, ki je bil dosežen lani, kaže, da je sprememba trenda možna.

»Pred nami je izziv, kako se naučiti lekcije in naučeno uporabiti v gospodarstvu, da postanemo bolj prilagodljivi in uspešni v skladu s tem, kar nam lahko Zemlja ponudi. Uresničitev obljube svetovnih vlad v Parizu leta 2015 – ohranjanje globalnega segrevanja na največ dveh stopinjah Celzija – zahteva celovito prenovo naših energetskih sistemov in popolno zmanjšanje emisij ogljika do leta 2050,« so zapisali.

Današnja človeška civilizacija porablja vire 1,7 planeta Zemlje. FOTO: Jure Eržen/Delo
Današnja človeška civilizacija porablja vire 1,7 planeta Zemlje. FOTO: Jure Eržen/Delo


Kot so navedli, današnja človeška civilizacija porablja vire 1,7 planeta Zemlje.

Po besedah generalnega direktorja družbe Schneider Electric za Slovenijo, Hrvaško ter Bosno in Hercegovino Arthurja Vašarevića bodo podjetja, ki se pripravljajo na gospodarstvo, ki je v skladu z zmogljivostmi enega planeta, bolje pripravljena na trg in bolj konkurenčna.

Da je dan okoljskega dolga »spolzel« nazaj na 29. julij, »jasno kaže, da so lahko načrti za okrevanje v postcovidnem obdobju dolgoročno uspešni le, če bodo vključevali obnavljanje in učinkovitost ekoloških virov«, pa je v začetku junija na twitterju zapisala organizacija Global Footprint Network.

Ekološki odtis je lani znatno upadel v prvem delu leta, najbolj v drugem četrtletju, nato pa se je v tretjem in četrtem trimesečju ob ponovni rasti potrošnje, ki se je zvišala kljub še vedno veljavnim ukrepom za omejitev širjenja novega koronavirusa, ponovno zvišal, a je bil v skupnem nižji kot leta 2019, je v poročilu o izračunu letošnjega dneva okoljskega dolga na svoji spletni strani zapisal Global Footprint Network.

Slovenija je letos svoj dan okoljskega dolga dosegla 30. aprila. Kot so takrat opozorili v Inštitutu za zdravje in okolje, je skrb vzbujajoč trend, da je slovenski dan okoljskega dolga vsako leto bližje svetovnemu dnevu Zemlje, ki je 22. aprila.

Preberite še:

Komentarji: