Sneg, sneg. In še več snega

Močne snežne padavine v Avstriji, Nemčiji in Švici so včeraj ponehale, toda nevšečnosti za delavce, reševalce in domačine niso minile.­ Številni plazovi so zaprli­ prometne povezave in ogrozili­ naselja, med drugim je plaz zasul­ hotel, a žrtev ni bilo. Enega ­smučarja še pogrešajo.

V noči na torek je snežni plaz delno zasul hotel Kirchenwirt v kraju Ramsau am Dachstein, kjer so odgovorni evakuirali kar 60 gostov. Komisija za plazove je dobro opravila svojo nalogo, saj je pravočasno prepoznala nevarnost, zato so bili gostje pravočasno na varnem. Materialna škoda je menda precejšnja. Plaz se je sprožil z bližnje gore na 2000 metrih nadmorske višine, in čeprav je do naselja izgubil precej moči, je dosegel zunanjo teraso in restavracijo.



Plaz je razbil več oken, zaradi česar so bili nekateri prostori hotela napolnjeni s snegom. Območje plazu so preiskali z reševalnimi psi lavinske službe, vendar pod potencialno smrtonosno snežno odejo niso našli nikogar. Bela kataklizma je pred seboj odnesla tudi avtobus in več avtomobilov ter zasula apartmajsko hišo in spodnjo postajo tamkajšnjega smučišča. Na pomoč je priskočilo 170 gasilcev. Območje je bilo večji del dneva nedostopno. Snežni plaz je v ponedeljek zvečer zasul tudi tri hiše na območju Kitzbühla na Tirolskem, je poročala avstrijska tiskovna agencija APA. Tudi tukaj so jo srečno odnesli, čeprav so plazovi poškodovali več hiš.

Gre na bolje

Na srečo so se že dopoldne vremenske razmere umirile. »Helikopterji že lahko pregledujejo nedostopne terene. Jutri in v petek bo veliko bolje. Ob koncu tedna pričakujemo še kakšen centimeter snega, nikakor pa ne takšnih količin kot v preteklih dneh,« je za Delo povedal Thomas Wostal iz avstrijskega Centralnega zavoda za meteorologijo in geodinamiko (ZAMG).

Včeraj so nevarnost snežnih plazov spustili na četrto, drugo najvišjo stopnjo nevarnosti v večjem delu Solnograškega pa tudi na posameznih območjih Štajerske in Zgornje Avstrije ter delu Spodnje Avstrije. »Nevarnost plazov se bo zdaj še zmanjšala, toda na nekaterih gorskih območjih je snega od tri do pet metrov, ponekod tudi šest.« Strokovnjaki pozivajo ljudi, da se držijo zapor in upoštevajo navodila oblasti.



V nekaterih regijah je zapadla rekordna količina snežnih padavin v zadnjih 15 dnevih. To so vremenske postaje izmerile, na primer, v Hochfilznu na Tirolskem, kjer je v tem času padlo 4,5 metra snega, rekord je bil dosežen tudi v Salzburgu­ z dvema metroma in pol ter ponekod na Štajerskem. »Nekatere postaje merijo podatke več kot sto let, torej so to pomembni rekordi,« je poudaril Wostal.

Ne zunaj urejenih prog

»To pa je bilo potovanje,« je priznal učitelj smučanja Aljoša Križnič, ki se je v ponedeljek od Mosta na Soči do Oberstdorfa, kjer razdaja znanje osmo leto, namesto šest ur v snegu, gneči in zastojih prebijal 15 ur. »Tukaj sem videl že veliko snega, kaj takšnega pa še ne. Ceste se vijejo med snežnimi zidovi. Zdaj, ko je posijalo sonce, je pravzaprav zelo lepo in tudi na ­smučišču je veliko ljudi,« je povedal.

Okoliška smučišča ne obratujejo zaradi prevelike količine snega, še posebej višje ležeča. Hkrati s padavinami je namreč z zameti in nanosi naredil svoje tudi močnejši veter. »Zaprta je tudi ena izmed tukajšnjih dolin in oblasti grozijo z 2000 evri kazni, če bi se kdo ­poskusil prebiti tja,« je dodal. Križnič je opozoril, da je zdaj ­smučanje zunaj označenih in odprtih prog lahko smrtno nevarno. »Kdor ne zna in ne pozna smučišča, naj ne izziva sreče. Sodeč po tem, kako ljudje upoštevajo pravila, bo še kakšna tragedija,« je predvidel.



V soboto so zaradi plazu v Lechu umrli trije nemški smučarji, ki so smučali na zaprti progi. Enega še pogrešajo, potem ko so reševalci opustili akcijo zaradi ­prevelike nevarnosti. Na ­neodvisnem spletnem portalu planetski.eu je navedenih osem smrtnih žrtev v Centralnih Alpah to zimo zaradi plazov in nesreč. Pred kratkim so blizu Salzburga našli 28- in 23-letni par, ki se nista vrnila s krpljanja. Reševalci pogrešajo še dve osebi, ki sta se prav tako podali na krpljanje blizu kraja Hohenberg v Spodnji Avstriji. Na Bavarskem je drevo klonilo pod težo snega in pokončalo 44-letnika.

»V Avstriji v tako kratkem času že 30 let ni bilo toliko snega, kar velja tudi za dele Nemčije in Švice. V Franciji zdaj sneži običajno, v Južnih Alpah pa je količina snega podpovprečna. Razlika je skorajda neverjetna,« je povedal urednik in novinar omenjenega portala James Cove in dodal, kako nevarne so lahko zdaj razmere na ­smučiščih.

Največji avstrijski smučarski center St. Anton, kjer je v zadnjih dneh padlo 173 centimetrov snega, je včeraj zagotovil delovanje zgolj treh sedežnic v nižjih legah. »Najbolj nevarno bo čez dan ali dva, ko se bodo smučarji lahko podali višje. Takšne razmere zunaj urejenih prog niso za povprečne smučarje, temveč za strokovnjake in vodnike.«

Bojazen, da bi takšne ­količine zapadlega snega povzročile poplave ob taljenju, je v običajni pomladi odveč, je miril Wostal. »Ni neposredne povezave med količino snega in spomladanskimi poplavami. Normalno taljenje ni težava, toda razmere se lahko spremenijo ob dolgotrajnejšem deževju. To je lahko nevarno.«

In Slovenija? V petek bo tudi pri nas oblačno s padavinami, ki jih bo več na zahodu. Meja sneženja se bo postopno spustila do nižin, so napovedali vremenoslovci.