Spake antisemitizma med begunci
V Münchnu načrtujejo razobešanje križev na vhodih v deželne urade.
Odpri galerijo
Judovske ustanove
v Berlinu že dolgo potrebujejo zaščito. FOTO: AFP
Berlin – V številnih nemških mestih so v znamenje solidarnosti z napadenimi judovskimi someščani protestirali z nošenjem tradicionalnega judovskega pokrivala kipa. Po grobem napadu sirskega begunca na sprehajalca s kipo v berlinski četrti Prenzlauer Berg Nemce vse bolj skrbijo nevarna prepričanja, ki jih prinašajo s seboj migranti.
Devetnajstletni sirski begunec je pred dobrim tednom s pasom bičal sprehajalca s kipo in posnetki pobesnelega napadalca so pretresli državo. Kanclerki Angeli Merkel se zdi, da je ugled države ogrožen. Razglasila je, da bo treba dobiti vojno z antisemitskimi dejanji. A je nizkotno dejanje iz berlinske četrti Prenzlauer Berg le vrh ledene gore. Sinagoge in judovske ustanove v Berlinu in drugje že dolgo potrebujejo varnostno zaščito, v šolah muslimanski učenci ustrahujejo judovske.
Obtoženec se je v spremstvu odvetnice predal policiji, pri čemer je zanimivo, da je njegova žrtev v Berlinu živeči Izraelec arabskega rodu. Enaindvajsetletni Adam Armush ni verjel pritožbam judovskih prijateljev o ogroženosti v Nemčiji, o tem se je hotel prepričati sam in celo v boemsko mondenem delu mesta mu ni bilo treba dolgo čakati – kaj bi šele bilo, če bi se sprehajal s kipo v enem izmed predelov, v katerih prevladujejo migranti in muslimani. Adam Armush je povedal, da je s posnetkom hotel predati dokaze policiji, nemški javnosti pa pokazati, kako grozljiv je lahko za Jude že sprehod po berlinskih ulicah. Medtem ko je napadalec udrihal s pasom, sta ga njegova spremljevalca žalila in psovala.
Zunanji minister Heiko Maas je poudaril nemško odgovornost sedem desetletij po nacističnem poboju šestih milijonov Judov, zaradi čedalje številnejših napadov pa zvezna vlada dobiva pooblaščenca za boj proti antisemitizmu. A tudi številni Nemci se strinjajo z modnim kreatorjem Karlom Lagerfeldom, ki je Nemčiji po uboju milijonov Judov odrekel pravico do sprejema milijonov njihovih najhujših sovražnikov. Sovraštvo do Izraela in judovstva je marsikje v arabskem svetu doktrina, s katero nedemokratični vladarji indoktrinirajo svoje državljane. Mnogi se očitno pustijo indoktrinirati. Velika večina teh držav ne priznava niti pravice Izraela do obstoja, Nemčija pa je, nasprotno, ponosna na svoje judovsko prebivalstvo, ki se je pomnožilo zlasti po padcu berlinskega zidu.
Od 25.000 do 30.000 Judov, ki po nekaterih ocenah živijo samo v prestolnici, je veliko manj od 170.000 pred nastopom nacizma v tem mestu, na kar opozarjajo tudi neštete pozlačene ploščice z imeni žrtev koncentracijskih taborišč na berlinskih pločnikih. Veliko Berlinčanov se spet boji za judovske someščane in zahtevajo, naj oblast ukrepa.
Devetnajstletnemu Sircu, ki je svojo žrtev »le« bičal s pasom in žalil, se najbrž ni treba bati dolge zaporne kazni. Nemško javnost zdaj razburja razsodba sodnika iz Zwickaua, ki je zakrknjenemu prestopniku alžirskega rodu brez statusa begunca celo skrajšal prvostopenjsko zaporno kazen zaradi vrste ropov in napada z nožem z utemeljitvijo, da »kot tujec trpi zaradi večje občutljivosti na zapor«. Zato vse več Nemcev zahteva od oblasti, naj napadalcu iz Prenzlauer Berga odrečejo zaščito in gostoljubnost. Celo v nemškem Centralnem svetu muslimanov, ki ga vodi Aiman Mazyek, so ob tem dogodku označili antisemitizem za greh. »Antisemitizem, rasizem in sovraštvo so v islamu veliki grehi in ne bomo jih prenašali,« je Aiman Mazyek povedal za časopis Rheinische Post, a tudi ponovil kanclerkine besede, da sovraštvo do Judov ni prišlo v Nemčijo šele z begunci.
Vsaj konservativna bavarska vlada se hoče boriti proti tegobam sodobne Nemčije, ki jih pripisujejo navalu ljudi islamske vere in tujih navad, s krščanskimi simboli. Po juniju v Münchnu »kot vidno priznanje temeljnim vrednotam pravne in družbene ureditve na Bavarskem in v Nemčiji« načrtujejo razobešanje križev na vhodih v deželne urade, premier Markus Söder je enega že obesil v vladni palači. Križ po njegovem ni znamenje ene vere in prekršek proti nevtralnosti države, ampak predstavlja »bavarsko identiteto in način življenja ter temeljne vrednote«.
»Kdor na sodiščih prepoveduje naglavne rute, ta ne sme razobešati križev,« je v imenu številnih kritikov poudarila zelena političarka Ulrike Gote, liberalni prvak Christian Lindner pa je Söderja primerjal s turškim predsednikom Recepom Tayyipom Erdoğanom.
Devetnajstletni sirski begunec je pred dobrim tednom s pasom bičal sprehajalca s kipo in posnetki pobesnelega napadalca so pretresli državo. Kanclerki Angeli Merkel se zdi, da je ugled države ogrožen. Razglasila je, da bo treba dobiti vojno z antisemitskimi dejanji. A je nizkotno dejanje iz berlinske četrti Prenzlauer Berg le vrh ledene gore. Sinagoge in judovske ustanove v Berlinu in drugje že dolgo potrebujejo varnostno zaščito, v šolah muslimanski učenci ustrahujejo judovske.
Grozljiv sprehod
Obtoženec se je v spremstvu odvetnice predal policiji, pri čemer je zanimivo, da je njegova žrtev v Berlinu živeči Izraelec arabskega rodu. Enaindvajsetletni Adam Armush ni verjel pritožbam judovskih prijateljev o ogroženosti v Nemčiji, o tem se je hotel prepričati sam in celo v boemsko mondenem delu mesta mu ni bilo treba dolgo čakati – kaj bi šele bilo, če bi se sprehajal s kipo v enem izmed predelov, v katerih prevladujejo migranti in muslimani. Adam Armush je povedal, da je s posnetkom hotel predati dokaze policiji, nemški javnosti pa pokazati, kako grozljiv je lahko za Jude že sprehod po berlinskih ulicah. Medtem ko je napadalec udrihal s pasom, sta ga njegova spremljevalca žalila in psovala.
Kanclerka je razglasila, da bo treba dobiti vojno z antisemitskimi dejanji.
Zunanji minister Heiko Maas je poudaril nemško odgovornost sedem desetletij po nacističnem poboju šestih milijonov Judov, zaradi čedalje številnejših napadov pa zvezna vlada dobiva pooblaščenca za boj proti antisemitizmu. A tudi številni Nemci se strinjajo z modnim kreatorjem Karlom Lagerfeldom, ki je Nemčiji po uboju milijonov Judov odrekel pravico do sprejema milijonov njihovih najhujših sovražnikov. Sovraštvo do Izraela in judovstva je marsikje v arabskem svetu doktrina, s katero nedemokratični vladarji indoktrinirajo svoje državljane. Mnogi se očitno pustijo indoktrinirati. Velika večina teh držav ne priznava niti pravice Izraela do obstoja, Nemčija pa je, nasprotno, ponosna na svoje judovsko prebivalstvo, ki se je pomnožilo zlasti po padcu berlinskega zidu.
Od 25.000 do 30.000 Judov, ki po nekaterih ocenah živijo samo v prestolnici, je veliko manj od 170.000 pred nastopom nacizma v tem mestu, na kar opozarjajo tudi neštete pozlačene ploščice z imeni žrtev koncentracijskih taborišč na berlinskih pločnikih. Veliko Berlinčanov se spet boji za judovske someščane in zahtevajo, naj oblast ukrepa.
Bavarska identiteta
Devetnajstletnemu Sircu, ki je svojo žrtev »le« bičal s pasom in žalil, se najbrž ni treba bati dolge zaporne kazni. Nemško javnost zdaj razburja razsodba sodnika iz Zwickaua, ki je zakrknjenemu prestopniku alžirskega rodu brez statusa begunca celo skrajšal prvostopenjsko zaporno kazen zaradi vrste ropov in napada z nožem z utemeljitvijo, da »kot tujec trpi zaradi večje občutljivosti na zapor«. Zato vse več Nemcev zahteva od oblasti, naj napadalcu iz Prenzlauer Berga odrečejo zaščito in gostoljubnost. Celo v nemškem Centralnem svetu muslimanov, ki ga vodi Aiman Mazyek, so ob tem dogodku označili antisemitizem za greh. »Antisemitizem, rasizem in sovraštvo so v islamu veliki grehi in ne bomo jih prenašali,« je Aiman Mazyek povedal za časopis Rheinische Post, a tudi ponovil kanclerkine besede, da sovraštvo do Judov ni prišlo v Nemčijo šele z begunci.
Vsaj konservativna bavarska vlada se hoče boriti proti tegobam sodobne Nemčije, ki jih pripisujejo navalu ljudi islamske vere in tujih navad, s krščanskimi simboli. Po juniju v Münchnu »kot vidno priznanje temeljnim vrednotam pravne in družbene ureditve na Bavarskem in v Nemčiji« načrtujejo razobešanje križev na vhodih v deželne urade, premier Markus Söder je enega že obesil v vladni palači. Križ po njegovem ni znamenje ene vere in prekršek proti nevtralnosti države, ampak predstavlja »bavarsko identiteto in način življenja ter temeljne vrednote«.
»Kdor na sodiščih prepoveduje naglavne rute, ta ne sme razobešati križev,« je v imenu številnih kritikov poudarila zelena političarka Ulrike Gote, liberalni prvak Christian Lindner pa je Söderja primerjal s turškim predsednikom Recepom Tayyipom Erdoğanom.
