Todorićev sodni boj se seli na Hrvaško
Britanski sodniki so potrdili, da ni ovir za izročitev nekdanjega predsednika uprave Agrokorja Hrvaški.
Odpri galerijo
Ivica Todorić v pogovoru z novinarji po tem, ko je sodišče odločilo, da bo izročen na Hrvaško. FOTO: REUTERS/Henry Nicholls
Obrambi ni uspelo prepričati višjega sodišča v Londonu, da Ivica Todorić na Hrvaškem ne bo deležen hitrega, poštenega in pravičnega sojenja. Sodnik Duncan Ouseley je dodobra pretehtal argumente tožilstva in obrambe, na koncu pa sprejel odločitev, da ni podlage za pritožbo. S tem je potrdil prvostopenjski sklep o izročitvi.
Todorićeva obramba je temeljila na dejstvu, da preiskava še ni končana in da hrvaško državno tožilstvo še ni vložilo obtožnice oziroma da še vedno čaka z njeno vložitvijo, uradno zato, ker še ni zaslišalo vseh prič, dejansko pa zato, da bi lahko Todorića za nedoločen čas poslali v preiskovalni zapor. Sodnik Ouseley je očital Hrvaški, da pred razpisom evropskega naloga za aretacijo ni potrdila utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja, a to očitno ni bilo dovolj, da bi Todoriću odobril pravico do pritožbe.
Ivica Todorić je razočaran nad sklepom londonskega sodišča, kar je razumljivo. Svoj enoletni pobeg pred hrvaškim pravosodjem in bivanje v Londonu je razglasil za »izvrstno poslovno potezo, saj je med bivanjem v Londonu opravljal pomembne posle«. V Zagrebu se bo pojavil čez približno 25 dni. Napovedal je »boj«, saj je prepričan o svoji nedolžnosti – in se ne boji Remetinca (zagrebški preiskovalni zapor). V sredo je vložil kazensko prijavo proti premieru Andreju Plenkoviću, ker se je ta v njegovem primeru menda povezal z zločinsko organizacijo.
Premier tega ni hotel komentirati in je na kratko izjavil, da ga kazenske prijave ne skrbijo. Ivica Todorić je napovedal še eno pritožbo, s čimer bi si morda lahko pridobil še dva tedna na svobodi, se pa zaveda, da je njegov prihod v Remetinec le še tehnično vprašanje oziroma stvar dogovora med pristojnimi angleškimi in hrvaškimi institucijami.
Prvostopenjski odločba o izročitvi Todorića je bila izdana pred afero »vroče pošte«, ki resno bremeni vlado zaradi sodelovanja z posamičnimi interesnimi skupinami, kar je na koncu pripeljalo do tega, da je morala odstopiti podpredsednica vlade in ministrica za gospodarstvo Martina Dolić. Nova elektronska pisma razkrivajo, da je bil »lex Agrokor« v zadnjem trenutku spremenjen, in to zato, da bi ugodili ameriškemu skladu Knighthed, ki si je nato z »roll up« posojili ustvaril velikanski dobiček.
Na podlagi zaupnih informacij je temu skladu uspelo v polnem znesku zaračunati obveznice, ki jih je prej kupoval po smešno nizki ceni od prodajalcev, ki niso bili seznanjeni s spremembami »lex Agrokorja«. Hkrati so iz »lex Agrokorja« v zadnjem trenutku črtali tudi odredbo, po kateri je moral izredni pooblaščenec za najemanje svetovalcev dobiti zaupnico sveta upnikov, poleg tega pa so uvedli začasni svet upnikov, ki pred tem ni obstajal. V poznejšem postopku so ti svetovalci – bolj znani kot samozvana skupina »Borg« - te svoje storitve zaračunali v več milijonskih zneskih. Skupni stroški storitev svetovalcev so znašali blizu 70 milijonov evrov.
Londonsko sodišče in celo obramba, ki se je sicer osredotočila na prenagljeno izdajo naloga za aretacijo in dejstvo, da ni bila vložena obtožnica, vsega tega sploh nista obravnavala. Namesto tega je sodnik Oueseley spomnil, da temelji evropski nalog za aretacijo med drugim tudi na medsebojnem zaupanju med posameznimi državami.
Na dan odločitve višjega sodišča so prvič odprli za javnost vrata razkošnega Todorićevega domovanja – Kulmerjevih dvorov na obronkih Sljemena. Ker ne zmore več stroškov vzdrževanja te razkošne palače, se je Todorićeva hči Iva odločila, da jo bo dala v najem za različne prireditve. V trenutku, ko se je začela razprava o Todorićevi izročitvi Hrvaški, je izkoristil priložnost hrvaški režiser Vinko Brešan. V Todorićevi palači je organiziral tiskovno konferenco in promocijo filma s prikladnim naslovom »Kakšna država je to?«.
Todorićeva obramba je temeljila na dejstvu, da preiskava še ni končana in da hrvaško državno tožilstvo še ni vložilo obtožnice oziroma da še vedno čaka z njeno vložitvijo, uradno zato, ker še ni zaslišalo vseh prič, dejansko pa zato, da bi lahko Todorića za nedoločen čas poslali v preiskovalni zapor. Sodnik Ouseley je očital Hrvaški, da pred razpisom evropskega naloga za aretacijo ni potrdila utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja, a to očitno ni bilo dovolj, da bi Todoriću odobril pravico do pritožbe.
Izvrstna poslovna poteza
Ivica Todorić je razočaran nad sklepom londonskega sodišča, kar je razumljivo. Svoj enoletni pobeg pred hrvaškim pravosodjem in bivanje v Londonu je razglasil za »izvrstno poslovno potezo, saj je med bivanjem v Londonu opravljal pomembne posle«. V Zagrebu se bo pojavil čez približno 25 dni. Napovedal je »boj«, saj je prepričan o svoji nedolžnosti – in se ne boji Remetinca (zagrebški preiskovalni zapor). V sredo je vložil kazensko prijavo proti premieru Andreju Plenkoviću, ker se je ta v njegovem primeru menda povezal z zločinsko organizacijo.
Premier tega ni hotel komentirati in je na kratko izjavil, da ga kazenske prijave ne skrbijo. Ivica Todorić je napovedal še eno pritožbo, s čimer bi si morda lahko pridobil še dva tedna na svobodi, se pa zaveda, da je njegov prihod v Remetinec le še tehnično vprašanje oziroma stvar dogovora med pristojnimi angleškimi in hrvaškimi institucijami.
V Todorićevi odvetniški ekipi je bila tudi žena nekdanjega britanskega premiera Cherie Blair. FOTO: REUTERS/Henry Nicholls
Hrvaška vlada pod pritiskom
Prvostopenjski odločba o izročitvi Todorića je bila izdana pred afero »vroče pošte«, ki resno bremeni vlado zaradi sodelovanja z posamičnimi interesnimi skupinami, kar je na koncu pripeljalo do tega, da je morala odstopiti podpredsednica vlade in ministrica za gospodarstvo Martina Dolić. Nova elektronska pisma razkrivajo, da je bil »lex Agrokor« v zadnjem trenutku spremenjen, in to zato, da bi ugodili ameriškemu skladu Knighthed, ki si je nato z »roll up« posojili ustvaril velikanski dobiček.
Na podlagi zaupnih informacij je temu skladu uspelo v polnem znesku zaračunati obveznice, ki jih je prej kupoval po smešno nizki ceni od prodajalcev, ki niso bili seznanjeni s spremembami »lex Agrokorja«. Hkrati so iz »lex Agrokorja« v zadnjem trenutku črtali tudi odredbo, po kateri je moral izredni pooblaščenec za najemanje svetovalcev dobiti zaupnico sveta upnikov, poleg tega pa so uvedli začasni svet upnikov, ki pred tem ni obstajal. V poznejšem postopku so ti svetovalci – bolj znani kot samozvana skupina »Borg« - te svoje storitve zaračunali v več milijonskih zneskih. Skupni stroški storitev svetovalcev so znašali blizu 70 milijonov evrov.
Londonsko sodišče in celo obramba, ki se je sicer osredotočila na prenagljeno izdajo naloga za aretacijo in dejstvo, da ni bila vložena obtožnica, vsega tega sploh nista obravnavala. Namesto tega je sodnik Oueseley spomnil, da temelji evropski nalog za aretacijo med drugim tudi na medsebojnem zaupanju med posameznimi državami.
Todorićevo razkošje na vpogled
Na dan odločitve višjega sodišča so prvič odprli za javnost vrata razkošnega Todorićevega domovanja – Kulmerjevih dvorov na obronkih Sljemena. Ker ne zmore več stroškov vzdrževanja te razkošne palače, se je Todorićeva hči Iva odločila, da jo bo dala v najem za različne prireditve. V trenutku, ko se je začela razprava o Todorićevi izročitvi Hrvaški, je izkoristil priložnost hrvaški režiser Vinko Brešan. V Todorićevi palači je organiziral tiskovno konferenco in promocijo filma s prikladnim naslovom »Kakšna država je to?«.
