Trumpova vlada hiti k črpanju nafte na Aljaski

Zmes lokalne politike, želje po dobičku in trdoglavega odnosa do okolja ogroža velik rezervat za živali
Fotografija: Do zdaj zaščitena divjina na severnem robu Aljaske postaja nov vir ameriške nafte. Foto Reuters
Odpri galerijo
Do zdaj zaščitena divjina na severnem robu Aljaske postaja nov vir ameriške nafte. Foto Reuters

Arktični naravni ­rezervat za divje živali je ogromno območje divjine na severnem robu Aljaske, veliko za slabe štiri Slovenije. V njem ni ne vasi ne cest, skoraj nobenega človeka. Toda pod divjo lepoto leži največja zaloga kopenske nafte v Severni Ameriki. Vlada Donalda Trumpa si s pomočjo republikancev v kongresu prizadeva, da bi jo začeli črpati. Pri tem hitijo, da bi lahko zavrtali svedre še pred predsedniškimi volitvami 2020.

Prvi val ogorčenja med okoljevarstveniki, ki si že desetletja prizadevajo za zaščito rezervata pred človeškimi posegi, je lani decembra sprožila odločitev republikanske večine v kongresu, da bo dovolila iskanje naftnih zalog na njegovem obalnem območju. Trumpova vlada je nemudoma zavihala rokave in po hitrem postopku začela zbirati dovoljenja za začetek raziskav.
Sedanja vlada je že lani odstranila zaščito območja, ki naj bi v nedrjih skrivalo bazene nafte.
Sedanja vlada je že lani odstranila zaščito območja, ki naj bi v nedrjih skrivalo bazene nafte.
Ocena vpliva na okolje bo končana v polovico krajšem času kot običajno, še hitrejša bo ocena vpliva seizmičnih testov, s katerimi iščejo naftne bazene pod površino. Po poročanju časnika New York Times bi lahko že v nekaj mesecih 40-tonski tovornjaki začeli orati arktično tundro.

Hitenje ni zmotilo samo okoljevarstvenikov, pač pa tudi nekatere vladne strokovnjake, ki so opozorili, da ogroženosti divjih živali (zavetišče je med drugim dom za ogrožene severne medvede) in poškodb tundre ne jemljejo dovolj resno. Naftna industrija si od sedemdesetih prizadeva, da bi jo spustili na obale Beaufortovega morja. Prebivalci Aljaske večinoma podpirajo črpanje nafte, saj ga vidijo kot nov vir dohodka, po lanski raziskavi univerz Yale in George Mason pa v ZDA nasprotuje okoli 70 odstotkov ameriških volivcev.
 

Zmerjanje s pijancem


Po volitvah 2016, ko so republikanci dobili tako rekoč vse vzvode oblasti, je aljaška senatorka Lisa Murkowski našla obvoznico mimo demokratov in v lansko reformo davčne zakonodaje podtaknila črpanje nafte na obalni ravnici kot proračunski prihodek. S tem so omogočili Trumpu, da z enim zamahom zniža davke ter naravni rezervat odpre vrtalcem. Vodenje projekta je prevzel notranji minister Ryan Zinke, ki skrbi za zvezna zemljišča, njegove pisarne pa so se v zadnjih mesecih napolnile z namestniki, ki so tesno povezani z Aljasko in še močneje naklonjeni črpanju fosilnih goriv.

Zinke se že mesece sooča z obtožbami o neetičnem ravnanju in zapravljanju davkoplačevalskega denarja. V zadnjih dneh se je zapletel v bizaren spor z demokratskim poslancem Raúlom Grijalvo. Ta naj bi po novem letu prevzel vodenje odbora za okolje v poslanskem domu kongresa, v petek pa je napovedal, da bo zaostril pre­iskovanje ministra in ga pozval, naj raje sam odstopi. Zinke ga je šokiral z izjavo, v kateri ga je označil za pijanca, ki »ne vidi jasno z dna steklenice«. Zelo žaljiv napad je kljub Trumpovim časom sprožil osuplost in ugibanja, da se Zinke najverjetneje poslavlja.


Izgon razumnih


Hkrati je ravnanje ministrstva znak zasuka na desnici, ki predsedniku vse bolj enotno sledi v zanikanju človeškega vpliva na podnebne spremembe. Trump je hladnokrvno izjavil, da ne verjame obsežnemu poročilu o posledicah segrevanja ozračja, ki so ga mesece pripravljali strokovnjaki na vladni plačilni listi. Bodoča republikanska senatorka Tennesseeja Marsha Blackburn je v predvolilni tekmi dejala, da se je Zemlja začela ohlajati, njen kolega John Neely Kennedy je prejšnji teden sicer priznal, da je ozračje nekoliko toplejše, toda po njegovih besedah je to le »nadaljevanje segrevanja po mali ledeni dobi«.

Pod Trumpom so podnebni zanikovalci postali osrednje krilo republikanske stranke, ki je iz kongresnih vrst tako rekoč izgnala vse podpornike okoljske znanosti. Naklonjenost desnice (sicer dragemu) črpanju aljaške nafte v času, ko se svet poskuša izviti iz dušečega objema fosilnih goriv, tako ni presenetljiva. Toda okoljski lobi je že napovedal dolgo pravno bitko za zaščito divjine.

Preberite še:

Več iz te teme:

Komentarji: