V Gazi je čakanje na humanitarno pomoč smrtno nevarno

Tri mesece zatem, ko je Izrael vzpostavil humanitarno blokado Gaze, se pomoč v oblegano palestinsko enklavo še vedno steka po kapljicah, zlasti prek sporne zasebne organizacije, s katero so ameriške in izraelske oblasti poskušale ustvariti obvod okoli humanitarnih kanalov pod nadzorom Združenih narodov. Že tako omejen dotok pomoči ogroža tudi pomanjkanje varnosti pred centri za razdeljevanje hrane, kjer je ta teden izgubilo življenje na desetine Palestincev, večina pod streli izraelskih vojakov.

Na dan, ko so se mnogi v palestinski enklavi pridružili muslimanom po svetu in proslavili kurban bajram, je Humanitarna fundacija za Gazo (GHF), zasebna organizacija, ustanovljena s podporo ZDA in Izraela, že drugič ta teden prekinila aktivnosti ter zaprla več distribucijskih centrov na jugu Gaze.

Kdaj se bo razdeljevanje hrane nadaljevalo, iz fundacije niso sporočili; prebivalce so pozvali, naj se zaradi lastne varnosti v vmesnem času ne približujejo distribucijskim centrom, rekoč, da s tem tudi ovirajo dostavo največje možne količine pomoči. Podobno opozorilo je prav tako izdala izraelska vojska, s pojasnilom, da vsi, ki ne bodo upoštevali navodil in se izogibali centrom med 18. uro popoldne in 6. uro zjutraj, ogrožajo svoje življenje.

Od nedelje je med čakanjem na pakete pomoči po nekaterih ocenah umrlo več kot sto Palestincev. Mnoge od njih naj bi v najmanj treh ločenih incidentih po navedbah prič ubili izraelski vojaki. »[Več kot uro] smo se plazili po tleh, dokler ni streljanje končno utihnilo. Ljudje so skočili v zrak in začeli bežati, mnogi od njih ranjeni. Česa takšnega še nisem videl,« je eden od preživelih svojo izkušnjo zaupal agenciji ZN za pomoč palestinskim beguncem UNRWA.

Izraelska vojska vztraja, da so njeni pripadniki v vseh incidentih streljali v zrak in ne v množico, ki je čakala na pakete hrane. Edina izjema naj bi se zgodila v torek, ko se je skupina razseljenih Palestincev kljub opozorilom domnevno preveč približala vojakom.

ZN: Zasebna fundacija ogroža civiliste

Fundacija, ustanovljena z namenom preprečiti odtekanje pomoči v roke skrajnega palestinskega gibanja Hamas, je bila prvotno tarča kritik predvsem zaradi strahov pred politizacijo humanitarne dejavnosti oziroma očitnega pomanjkanja neodvisnosti. A po manj kot dveh tednih delovanja v Gazi se kot njena največja šibkost kaže nezmožnost zagotavljanja varnosti v neposredni okolici centrov za razdeljevanje pomoči.

Vzroke za to je med drugim iskati tako v majhnem številu centrov kot v njihovi skoncentriranosti na jugu enklave, kar po besedah opazovalcev in strokovnjakov pomeni, da morajo ljudje za dostop do hrane oziroma drugih osnovnih dobrin pogosto premostiti dolge razdalje na izredno nevarnih območjih, redno izpostavljenih izraelskim napadom.

»GHF očitno ogroža civiliste in hkrati izključuje najbolj ranljive – invalide, ženske, otroke, starejše, ranjence. Prisili jih k razseljevanju in postavlja nevaren globalni precedens za način dostave pomoči. Ker omogoča dostop le do enega dela Gaze, nujne potrebe drugje ostajajo neizpolnjene,« je za Delo pojasnil Jens Laerke, namestnik govornika urada ZN za usklajevanje humanitarnih dejavnosti (Ocha) v Ženevi.

Agencije ZN pod okriljem svetovne organizacije še naprej pozivajo izraelske oblasti, naj v celoti sprostijo dotok pomoči v enklavo, za njeno distribucijo pa uporabijo preizkušene in varne humanitarne kanale ZN.

Izrael ima po Laerkovih besedah skladno z mednarodnim humanitarnim pravom jasno obveznost, da olajša Palestincem dostop do potrebne pomoči. »Kot smo pokazali med premirjem letos – in vsakič, ko nam je bil odobren dostop –, imajo ZN in naši humanitarni partnerji strokovno znanje za dostavo pomoči v obsegu, ki je potreben za reševanje življenj po Gazi: imamo ljudi, distribucijska omrežja, zaupanje skupnosti na terenu. Imamo tudi zaloge pomoči, pripravljene za uporabo.«

Osebje GHF, ki je sestavljeno iz humanitarnih delavcev in tujih najemnikov, je od začetka prejšnjega tedna, ko je fundacija uradno začela delovati na območju Gaze, razdelilo več kot 8,4 milijona obrokov. Sčasoma nameravajo količino povečati na 4,5 milijona obrokov na dan. V Gazi živi 2,1 milijona ljudi, izraelska humanitarna blokada pa je mnoge od njih privedla na rob lakote. Otrok, ki trpijo za akutno podhranjenostjo, je po navedbah ZN od februarja trikrat več.