Dva meseca po propadu zadnjega premirja med Izraelom in palestinskim gibanjem Hamas so Združene države Amerike vojskujočima se stranema predložile nov predlog začasne prekinitve ognja v Gazi. V skladu z njim naj bi orožje utihnilo za 60 dni, Izrael pa bi v zameno za Hamasovo vrnitev 28 od preostalih 58 talcev sprostil humanitarno blokado, zaradi katere prebivalcem palestinske enklave grozi lakota.

Usoda načrta, pod katerega se je podpisal Steve Witkoff, posebni odposlanec ameriškega predsednika Donalda Trumpa za Bližnji vzhod, je pred koncem tedna obvisela v zraku. Iz Bele hiše so sporočili, da se je izraelska stran strinjala z vsebino predloga, kar naj bi v pogovorih z družinami talcev po poročanju judovskih medijev potrdil tudi izraelski premier Benjamin Netanjahu. Predstavniki Hamasa so medtem za Reuters opozorili, da ameriški načrt »ne izpolnjuje nobene od zahtev« palestinske strani, vključno s tisto razglasitvi trajnega premirja. »Kljub temu vodstvo gibanja s polno odgovornostjo preučuje odziv na predlog,« je novinarjem agencije pojasnil Basem Naim, član Hamasovega političnega krila.

Zadnje premirje v Gazi se je izteklo 18. marca, dogovor, sestavljen iz več faz, ki ga je pomagala doseči administracija takratnega ameriškega predsednika Joeja Bidna, pa na koncu ni uspel prepričati sprtih strani k vzpostavitvi trajne prekinitve ognja.

Predstavniki skrajnega palestinskega gibanja so v dosedanjih pogajanjih vztrajali, da mora vsakršna prekinitev ognja vključevati zavezo Izraela o končanju dve leti in pol trajajoče krvave ofenzive in umiku izraelskih sil iz Gaze. Netanjahujeva vlada je konec spopadov medtem pogojevala z razorožitvijo Hamasa, umikov njegovih pripadnikov iz palestinske enklave in vrnitvijo talcev, ki jih je gibanje zajelo med sedmooktobrskim napadom na judovsko državo leta 2023. K temu seznamu zahtev je izraelski premier nedavno dodal tudi uresničitev Trumpovega načrta o premestitvi prebivalcev Gaze v druge države iz regije, kar bi po mnenju strokovnjakov ustrezalo definiciji etničnega čiščenja.

Najbolj lačen kraj na svetu

Po oceni analitikov je najnovejši ameriški predlog za Izrael sprejemljiv, ker ga ne zavezuje h končanju vojne po izteku 60-dnevnega premirja. Napovedano vključitev zavez o sprostitvi humanitarne blokade Gaze bi po vsej verjetnosti vsaj nekoliko zmanjšal tudi mednarodni pritisk na Netanjahujevo vlado.

O resnosti razmer v palestinski enklavi vsak dan opozarjajo Združeni narodi in človekoljubne organizacije. »Gaza je najbolj lačen kraj na svetu,« je danes dejal Jens Laerke, tiskovni predstavnik Urada ZN za usklajevanje humanitarnih dejavnost (OCHA), rekoč, da gre za edino znano območje na svetu, kjer celotno prebivalstvo ogroža lakota, odgovornost za to pa pripisal Izraelu, ki v enklavo »hrano dovaja po kapljicah«.

V skladu s predlaganim premirjem naj bi humanitarno pomoč v Gazo dostavile agencije Združenih narodov, Rdeči polmesec in druge humanitarne organizacije prek vnaprej usklajenih kanalov, je poročal Reuters. To nakazuje, da izraelska stran ne bo vztrajala pri dostavi hrane, vode, zdravil in drugih najnujnejših potrebščin prek Humanitarne fundacije za Gazo, sporne zasebne organizacije, ki jo je skupaj z ZDA ustanovila zato, da se pomoč ne bi stekala v roke Hamasa.