V popolni omejitvi gibanja so se razlike povečale

Emmanuel Macron ob nacionalnem prazniku: Od obveznega nošenja mask v zaprtih javnih postorih do finančnih injekcij.
Fotografija: Francoski predsednik Emmanuel Macron je nastopil v televizijskem intervjuju. Foto: Benoit Tessier/Reuters
Odpri galerijo
Francoski predsednik Emmanuel Macron je nastopil v televizijskem intervjuju. Foto: Benoit Tessier/Reuters

Štirinajsti julij je priložnost za visokopolitični nagovor Francozov, predsednik Emmanuel Macron je na današnjii nacionalni praznik oživil to medtem že prekinjeno tradicijo in – dal televizijski intervju. Posebne (po)koronske razmere pač kličejo po pojasnilih.

Predsednik je takoj na začetku več kot 80 minutnega intervjuja dejal, kako priznava napake in sprejema kritike, ki so mu jih v prvi polovici mandata tudi nasilno na ulici izrekali nasprotniki, recimo v rumenih jopičih. A stežka razume sovraštvo, ki so ga širili, tega v »demokraciji ne bi smelo biti« ...

V krizi, ki je zdravstveno trenutno pod nadzorom, ekonomsko-socialno pa se poglablja, se ga je bati še več – do spomladi naj bi delo izgubilo milijon Francozov, v številnih podjetjih medtem zaposleni v izogib odpuščanju kolektivno pristajajo tudi na do petinsko znižanje plač –, zato bodo ključni pametni ekonomski ukrepi. Kakor je obljubil predsednik pred kamerami TF1 in France 2, bodo za ponovni pogon gospodarstva namenili vsaj sto milijard evrov.

S posebnimi pogodbami da bodo pomagali na trg dela mladim, približno 300.000 svežim diplomirancem, ki iščejo prvo službo, v ekonomsko-socialni krizi, v katero se pogreza tudi vse bolj zadolžena Francija, pa je to težko najti. Hkrati naj bi za najranljivejšo populacijo v prihodnjih šestih mesecih odprli še dodatnih 100.000 tako imenovanih civilnih služb, kakor naj bi prioritetno davčno razbremenili mlade, omogočili usposabljanja za najmanj izobražene ipd.


Jutrišnja Francija


Pokoronska Francija – covidu-19 je podleglo približno 30.000 Francozov – bo po Macronu drugačna od tiste prej. Prvi med Francozi si, med drugim, želi, da bi bilo od 1. avgusta v vseh zaprtih javnih prostorih obvezno nošenje mask. Znake, da bi se lahko nevarni virus spet bolj razširil, je menda že opaziti, zato je nujno tudi na prostem naprej spoštovati priporočeno razdaljo in si nasploh razkuževati roke. Da bi lahko še enkrat zaprli v karanteno vso Francijo, po Macronu ni mogoče, saj so se med zapovedanim ostajanjem doma še povečale socialne razlike, zato bodo po potrebi ljudi izolirali lokalizirano ...

Predsednik, ki je potrdil, da je za morebitni drugi krog zaščitne opreme dovolj, bi prav tako hotel, da bi se lahko vsakdo, ki to želi, testiral na novi koronavirus. Dovolj da bi morali biti že dvomi in strah, da nekaj ni prav. Med temami, ki jih je še preletel, so prav tako okolje: referendum o boju proti podnebnemu segrevanju – in torej morebitni vpis okoljskega boja v prvi člen ustave. Za dobro planeta se je konkretneje zavzel za razvoj železniškega prometa, denimo, v dobro svojega zdravja pa izjavil, da se ne bi, če bi zbolel za covidom-19, zdravil s hidroksiklorokinom, ki ga v Franciji promovira zdravnik Didier Raoult.

Macron si, kakor je še poudaril v svojem slogu, želi, da bi Francija, ki bo enkrat vendarle morala izpeljali takšno ali drugačno pokojninsko reformo, napredovala z delom, socialno pravičnostjo ... – do odličnosti. Kljub pandemiji, nedavni menjavi vlade, vsemu vznemirjenju, ki je sledilo, ostaja cilj tudi v drugi polovici mandata isti: »močna in neodvisna Francija v avtonomni Evropi«.

Preberite še:

Komentarji: