V Srbiji bi pokupili vso slovensko mehanizacijo za namakanje, a proizvodnje ni več
V namakalne sisteme bo Srbija vložila 100 milijonov evrov do leta 2024. Na novosadskem kmetijskem sejmu 1518 podjetij iz 61 držav.
Odpri galerijo
FOTO: Milena Zupanič
Novi Sad - »Srbija potrebuje opremo za namakanje. V času Jugoslavije sem bil zastopnik slovenskega Agrostroja, ki je proizvajal tovrstno opremo. Dandanes nihče na svetu nima celovite ponudbe namakalnih sistemov, ki jih potrebujemo v Vojvodini. Dobro poznam tržišče. V Srbiji bi danes Agrostroj lahko danes prodal vse, kar bi proizvedel, a ga ni več,« je povedal Milorad Subotin na mednarodnem kmetijskem sejmu v Novem Sadu. Odprt bo do petka.
Mednarodni kmetijski sejem v Novem Sadu – 86. po vrsti - je eden največjih kmetijskih sejmov daleč naokoli. Letos je privabil kar 1518 razstavljavcev iz 32 držav, ki zastopajo skupaj proizvode iz 61 držav. Sejem ima prvič državi partnerici – Italijo in Tunizijo -, ki s Srbijo na področju kmetijstva največ sodelujeta in se od gostujočih držav tudi najbolj obsežno predstavljata. Iz Slovenije je prišlo deset podjetij. Eno od njih je podjetje Ellag, zastopnik japonskih industrijskih motorjev Kubota.
»Po nekaj letih, ko je bilo na novosadskem sejmu mrtvilo, sem lani zaznal vrvenje in sem se ponovno odločil priti. Pozna se, da sedanja srbska vlada daje gospodarstvu in kmetijstvu velik poudarek. V vsaki državi je enako: če se politika zanima za gospodarstvo, če ima vizijo, potem je tudi razvoj. Samo z zasebnimi proizvajalci se ne more doseči enakega učinka. Slovenija žal nima vizije,« pravi Jože Gale, direktor Ellaga. V Srbiji uporabljajo motorje s prevelikimi škodljivimi izpusti.
Če hočejo v EU, bodo morali prenoviti vozni park, tudi kmetijski, in uvesti sodobne tehnologije v skladu z evropskimi standardi. To je priložnost za ponudnike, tudi slovenske, pripoveduje Gale. »Imam nekaj srbskih podjetij, ki vgrajujejo Kubotove motorje v svoje stroje. Med njimi sta podjetji BSK iz Obrenovca in Elektronik iz Mladenovca, oba proizvajata obiralce malin, borovnic in drugega sočivja. Na sejmu samem se pogodb sicer ne sklenem, a me vidijo, spoznavam se z ljudmi in se dogovorim za obiske. Takšnih motorjev ne moreš prodajati po internetu,« pove zastopnik japonskega proizvajalca.
Srbska vlada subvencionira namakalne sisteme. Za to je najela 100 milijonov evrov posojila. Prvo fazo prenove namakanja na 49 tisoč hektarjev zemljišč je že izvedla, po besedah ministra za kmetijstvo Branislava Nedimovića namerava do konca 2020 opremiti z namakalnimi sistemi še 70 tisoč hektarjev, s čimer bo namakala 6,5 odstotkov kmetijskih površin. Njen cilj je – tako minister – zagotoviti namakanje desetih odstotkov zemljišč do leta 2024. »Namakanje je nujno za razvoj srbskega kmetijstva,« je dejal Nedimović.
Kmetijstvo v Srbiji razvija zadnjih 15 let blagovno znamko Srbija organika, kateri je na sejmu posvečena ena cela hala. »V Srbiji je 6500 proizvajalcev ekološkega sadja in zelenjave. Kar 95 odstotkov ekoloških proizvodov Srbija izvozi. Največ v Nemčijo, Nizozemsko, Italijo, Francijo in druge države EU, pa tudi v ZDA in na Japonsko,« pove Ivana Simić iz Združenja Serbia organica. S prodajo teh izdelkov tudi doma ni nobenih težav. Izvažajo dejansko samo sadje, ekološke zelenjave, mesa, mleka in jajc pa ne pridelajo dovolj niti za domače tržišče. A so tudi tuja tržišča izjemno zainteresirana za ekološko hrano iz Srbije.
V Čurugu, vasi sredi Vojvodine, je največja ekološka mlečna farma v Evropi. Ima kar 2500 krav molznic in pridela vsak dan med 17 in 18 ton mleka. V začetku junija bodo dokončali lastno prizvodno linijo za kislo mleko, feta sir, sadne jogurte, čokoladno in navadno mleko pa pakirajo že dolgo. »Bili smo na sejmu v Moskvi, kjer smo se srečali tudi s kupci iz EU. Vse bi pokupili,« je povedal Bojan Milenković iz Farme organice. Podobno pripovedujejo tudi drugi proizvajalci ekološke hrane, s katerimi smo se pogovarjali na sejmu.
Mednarodni kmetijski sejem v Novem Sadu – 86. po vrsti - je eden največjih kmetijskih sejmov daleč naokoli. Letos je privabil kar 1518 razstavljavcev iz 32 držav, ki zastopajo skupaj proizvode iz 61 držav. Sejem ima prvič državi partnerici – Italijo in Tunizijo -, ki s Srbijo na področju kmetijstva največ sodelujeta in se od gostujočih držav tudi najbolj obsežno predstavljata. Iz Slovenije je prišlo deset podjetij. Eno od njih je podjetje Ellag, zastopnik japonskih industrijskih motorjev Kubota.
Srbsko kmetijstvo posodablja stroje in tehnologijo
»Po nekaj letih, ko je bilo na novosadskem sejmu mrtvilo, sem lani zaznal vrvenje in sem se ponovno odločil priti. Pozna se, da sedanja srbska vlada daje gospodarstvu in kmetijstvu velik poudarek. V vsaki državi je enako: če se politika zanima za gospodarstvo, če ima vizijo, potem je tudi razvoj. Samo z zasebnimi proizvajalci se ne more doseči enakega učinka. Slovenija žal nima vizije,« pravi Jože Gale, direktor Ellaga. V Srbiji uporabljajo motorje s prevelikimi škodljivimi izpusti.
Če hočejo v EU, bodo morali prenoviti vozni park, tudi kmetijski, in uvesti sodobne tehnologije v skladu z evropskimi standardi. To je priložnost za ponudnike, tudi slovenske, pripoveduje Gale. »Imam nekaj srbskih podjetij, ki vgrajujejo Kubotove motorje v svoje stroje. Med njimi sta podjetji BSK iz Obrenovca in Elektronik iz Mladenovca, oba proizvajata obiralce malin, borovnic in drugega sočivja. Na sejmu samem se pogodb sicer ne sklenem, a me vidijo, spoznavam se z ljudmi in se dogovorim za obiske. Takšnih motorjev ne moreš prodajati po internetu,« pove zastopnik japonskega proizvajalca.
Za namakalne sisteme 100 milijonov evrov
Srbija 95 odstotkov ekološko pridelanega sadja izvozi.
Največ prostora je na sejmu namenjenega prav najraznovrstnejšim kmetijskim strojem. Srbija je sredi naložb v namakalne sisteme, zato se ustavimo pred tovrstnimi italijanskimi in turškimi stroji, katerih zastopnik je Milorad Subotin. Nekoč je zastopal slovenskega proizvajalca, podjetje Agrostroj iz Ljubljane. Agrostroja ni več, a predvsem v Vojvodini, kjer je namakanja največ, še vedno deluje Agrostrojeva oprema. »Žal ni več rezervnih delov, Agrostrojeva oprema je zdaj, po 30 in več letih res na izteku,« pove. Srbija nujno potrebuje in bi kupila novo namakalno opremo, a je nima kje dobiti. »To so bočna krila za namakanje, ki jih je proizvajal Agrostroj, zdaj pa jih nihče v svetu več ne proizvaja. Potrebujemo velike linearne sisteme, aluminijaste cevi, razpršilce, črpalke za traktorje, motorne dizelske črpalke in drugo. Niti enega ponudnika v svetu ni s celovito ponudbo, kakršno je imel nekoč Agrostroj. Zagotavljam, vse bi kupili,« pravi Subotin, ki se na to dobro spozna.Srbska vlada subvencionira namakalne sisteme. Za to je najela 100 milijonov evrov posojila. Prvo fazo prenove namakanja na 49 tisoč hektarjev zemljišč je že izvedla, po besedah ministra za kmetijstvo Branislava Nedimovića namerava do konca 2020 opremiti z namakalnimi sistemi še 70 tisoč hektarjev, s čimer bo namakala 6,5 odstotkov kmetijskih površin. Njen cilj je – tako minister – zagotoviti namakanje desetih odstotkov zemljišč do leta 2024. »Namakanje je nujno za razvoj srbskega kmetijstva,« je dejal Nedimović.
Srbija prva na svetu po čebeljih panjih - sodelovanje s Slovenijo
Slovenija in Srbija na področju kmetijstva dobro sodelujeta. Blagovna menjava v kmetijstvu med državama je v izjemnem porastu; lani je zrasla za 16 odstotkov glede na predlani in bila vredna 91 milijonov evrov. Izvoz in uvoz sta finančno gledano približno enakovredna. Slovenija uvaža iz Srbije predvsem sladkor, razna jedilna olja in sadje, izvaža pa sadne sokove, sirupe, bonbone, žgane pijače, pivo, mesne izdelke.
Po besedah obeh ministrov – srbskega Branislava Nedimovića in slovenske ministrice dr. Aleksandre Pivec – so največje možnosti za slovenska podjetja izvoz kmetijske mehanizacije in slovenskega znanja. Srbija si želi od Slovenije predvsem prenos izkušenj in mehanizmov za zadržanje mladih na kmetijah in pri razvoju kmečkega turizma, Slovenija pa bi najbrž uvažala še več hrane, če bo možno. Ministra sta se srečala ob svetovnem dnevu čebel prejšnji teden. Slovenija je namreč sprejela zavezo, da bo prenašala svoje bogato znanje o čebelah v druga okolja. Srbija je po čebeljih panjih na prebivalca prva v svetu: ima en panj na 5,9 prebivalca, skupaj 1,2 milijona čebeljih panjev. Letno pridelajo v Srbiji med šest in 10 milijonov ton medu.
Možnosti za razvoj kmetijstva v Srbiji so velike in še neizkoriščene. Njen manjši del, Vojvodina, je bil nekoč »žitnica« Jugoslavije, države z 20 milijoni prebivalcev. Danes prehrani sedem milijonov prebivalcev, a je kmetijsko gledano razmeroma neobdelana. Razvoj kmetijstva je bil v času dolgoletne vojne (1990 – 1999) zaustavljen, šele zdaj se ponovno počasi postavlja na noge.
Slovenija in Srbija na področju kmetijstva dobro sodelujeta. Blagovna menjava v kmetijstvu med državama je v izjemnem porastu; lani je zrasla za 16 odstotkov glede na predlani in bila vredna 91 milijonov evrov. Izvoz in uvoz sta finančno gledano približno enakovredna. Slovenija uvaža iz Srbije predvsem sladkor, razna jedilna olja in sadje, izvaža pa sadne sokove, sirupe, bonbone, žgane pijače, pivo, mesne izdelke.
Po besedah obeh ministrov – srbskega Branislava Nedimovića in slovenske ministrice dr. Aleksandre Pivec – so največje možnosti za slovenska podjetja izvoz kmetijske mehanizacije in slovenskega znanja. Srbija si želi od Slovenije predvsem prenos izkušenj in mehanizmov za zadržanje mladih na kmetijah in pri razvoju kmečkega turizma, Slovenija pa bi najbrž uvažala še več hrane, če bo možno. Ministra sta se srečala ob svetovnem dnevu čebel prejšnji teden. Slovenija je namreč sprejela zavezo, da bo prenašala svoje bogato znanje o čebelah v druga okolja. Srbija je po čebeljih panjih na prebivalca prva v svetu: ima en panj na 5,9 prebivalca, skupaj 1,2 milijona čebeljih panjev. Letno pridelajo v Srbiji med šest in 10 milijonov ton medu.
Možnosti za razvoj kmetijstva v Srbiji so velike in še neizkoriščene. Njen manjši del, Vojvodina, je bil nekoč »žitnica« Jugoslavije, države z 20 milijoni prebivalcev. Danes prehrani sedem milijonov prebivalcev, a je kmetijsko gledano razmeroma neobdelana. Razvoj kmetijstva je bil v času dolgoletne vojne (1990 – 1999) zaustavljen, šele zdaj se ponovno počasi postavlja na noge.
6500 ekoloških proizvajalcev
Kmetijstvo v Srbiji razvija zadnjih 15 let blagovno znamko Srbija organika, kateri je na sejmu posvečena ena cela hala. »V Srbiji je 6500 proizvajalcev ekološkega sadja in zelenjave. Kar 95 odstotkov ekoloških proizvodov Srbija izvozi. Največ v Nemčijo, Nizozemsko, Italijo, Francijo in druge države EU, pa tudi v ZDA in na Japonsko,« pove Ivana Simić iz Združenja Serbia organica. S prodajo teh izdelkov tudi doma ni nobenih težav. Izvažajo dejansko samo sadje, ekološke zelenjave, mesa, mleka in jajc pa ne pridelajo dovolj niti za domače tržišče. A so tudi tuja tržišča izjemno zainteresirana za ekološko hrano iz Srbije.
V Čurugu, vasi sredi Vojvodine, je največja ekološka mlečna farma v Evropi. Ima kar 2500 krav molznic in pridela vsak dan med 17 in 18 ton mleka. V začetku junija bodo dokončali lastno prizvodno linijo za kislo mleko, feta sir, sadne jogurte, čokoladno in navadno mleko pa pakirajo že dolgo. »Bili smo na sejmu v Moskvi, kjer smo se srečali tudi s kupci iz EU. Vse bi pokupili,« je povedal Bojan Milenković iz Farme organice. Podobno pripovedujejo tudi drugi proizvajalci ekološke hrane, s katerimi smo se pogovarjali na sejmu.
