Vlada kompromisov in profesor za premiera

Pred Italijo je nova, nepoznana­ politična sezona. Čaka na premiera, favorit je profesor prava Giuseppe Conte, voditelja Gibanja 5 zvezd Luigi Di Maio in Lige Matteo Salvini sta se, vsaj za zdaj, odrekla palači ­Chigi. Zvečer ju je, vsakega posebej, spet sprejel predsednik republike.

Kdorkoli bo prevzel vodenje italijanske vlade, ga čaka nelahka naloga: upravljati bo moral problematično in raznovrstno koalicijo oziroma stranki, ki se nenehno prerivata, katera je pomembnejša, in imata obenem šibko večino v parlamentu. Nad dogovarjanji o vladi nenehno visi senca težkih gospodarskih in finančnih razmer. Pravzaprav bi Italija potrebovala najboljšo možno ekipo, kar bi jo bilo mogoče sestaviti. Namesto tega se rojeva čudno dvovladje voditeljev različnih strank – sta zmagali, toda nista zmagali skupaj  –, druži ju predvsem hlastanje po oblasti, nastaja vlada kompromisov, ki je na hitro uskladila svoj »program sprememb«, nekateri to, kar prihaja, označujejo za »peto ligo«.
 

Presenečenja so možna

Potem ko sta Di Maio in Salvini, oba sta se razglasila za zmagovalca marčnih parlamentarnih volitev, odpovedala premierskim ambicijam, je vprašanje, kako bo ravnal predsednik republike Sergio Mattarella. Presenečenja so vedno možna. Vsekakor bo najtežji preizkus njegovo soočenje z voditeljem nacionalistične Lige Salvinijem, nastanek nove vlade je bolj odvisen od njega kot od Di Maia.



Strankarska akterja sta dala na mizo tako imenovano tretje ime, o katerem se jima je nazadnje uspelo uskladiti. Štirinpetdesetletni Conte je politično neznano ime, vendar z dolgo profesorsko biografijo. Velja za nekoga, ki ga ni mogoče nemudoma povezati bodisi z Gibanjem 5 zvezd bodisi z Ligo. Italijansko časopisje je v ponedeljek komentiralo, da naj bi Kvirinalu bolj ustrezala kaka politična figura. Vsekakor ostaja določeno protislovje v tem, da »zmagovalca« volitev rezultata, doseženega pred dvema mesecema in pol, ljudske volje, če hočete, nista zmogla pretvoriti v vodenje vlade.

Salvini, ki ves čas govori, da hoče »proste roke« pri priseljevaju, si prizadeva za položaj notranjega ministra, Di Maio bi utegnil prevzeti razširjeno ministrstvo za delo in ekonomski razvoj. Čeprav so prišla v javnost tudi številna druga imena, prvak Lige je povedal, da so se dogovorili o vseh članih vladnega kabineta, ostaja precej dvomov. Povezani so predvsem z mednarodno najbolj izpostavljenima položajema, namreč funkcijo ministra za gospodarstvo in zunanje zadeve. Kandidat za prvega je Paolo Savona, za drugega diplomat Giampiero Massolo. Pod drobnogledom je posebej 82-letni Savona, specialist za monetarno politiko z ameriške univerze MIT, velja za rigorista in je nasprotnik evra, nasprotuje mu že od sprejetja maastrichtskih pravil na začetku devetdesetih let.


 

Vznemirjenje v Evropski uniji

»Opravili smo svojo nalogo ... dogovorili smo se za vodje vladnih ministrstev, zdaj imajo besedo drugi'«, je komentiral Salvini, ki upa, da ne bo »nihče vetiral volje večine Italijanov«. Zadnje javnomnenjske ankete kažejo, da je najbolj priljubljeni italijanski voditelj.

Napoved evroskeptične vlade v Rimu je že minuli teden vznemirila Evropsko unijo, prva se je, zaskrbljena nad vladnim programom, oglasila Francija. Voditelj evropske ljudske stranke pa je povedal, češ da se globoko zadolžena Italija igra z ognjem. Pred dnevi sta akterja stopila korak nazaj in iz koalicijske pogodbe umaknila formulacijo o izstopu iz evrskega območja. Pa vendar je jasno, da hoče voditelj Lige ustvariti pogoje za to, zanj kriza ni grožnja – je priložnost.