Washington skrbi vmešavanje Moskve
Šef Pentagona je danes v Skopju poudaril, da ZDA nočejo, da Rusija dela v Makedoniji to, kar je poskusila že v številnih drugih državah.
Odpri galerijo
Predstavniki Zahoda prepričujejo Makedonce, naj podprejo grško-makedonski sporazum o spremembi imena države. FOTO: Reuters
Skopje – Pred referendumom si v makedonskem glavnem mestu podajajo kljuko najvišji predstavniki Zahoda in poskušajo prepričati Makedonce, naj podprejo grško-makedonski sporazum o spremembi imena države. Posvetovalni referendum bo neveljaven, če ne bo glasovala več kot polovica volivcev.
Prespanski sporazum o novem imenu Makedonije in vlado premiera Zorana Zaeva so na skopski turneji podprli nemška kanclerka Angela Merkel, generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg, visoka predstavnica EU za zunanjo in varnostno politiko Federica Mogherini, britanska premierka Theresa May, ameriški državni sekretar za evropska in evroazijska vprašanja Wess Mitchell ter avstrijski kancler Sebastian Kurz.
Za Makedonijo je najpomembnejša podpora Merklove, ker je večina naložb v državi nemškega porekla. Skopje je včeraj obiskal tudi ameriški obrambni sekretar James Mattis, ki ga skrbi, da se bo v referendumsko odločanje vmešala Moskva. Kot je poudaril, ni nobenega dvoma, da je Moskva financirala proruske sile v Makedoniji, ki si prizadevajo za propad referenduma. Dogovor med Skopjem in Atenami ter članstvo Makedonije v Natu je podprl tudi ameriški predsednik Donald Trump. Po njegovih besedah bo širitev Nata okrepila stabilnost, varnost in blaginjo celotne regije.
Proti sporazumu Skopja z Atenami je največja opozicijska stranka VMRO-DPMNE, ki ji v 11 letih na oblasti ni uspelo rešiti spora o imenu z Grčijo. Čeprav je uradno stališče vrha stranke, naj vsak glasuje po svoji vesti in prepričanju, v isti sapi članstvo poziva, naj se ne odreče makedonski identiteti. Prvak stranke Hristijan Mickoski je na nedeljskem zborovanju v Štipu poudaril, da je sporazum proti državnim in nacionalnim interesom. Zato so nekateri vidni ustanovitelji stranke pozvali državljane, naj se udeležijo referenduma in glasujejo za podpisani sporazum. Da gre za navadno izsiljevanje velikih igralcev, meni več uglednih makedonskih intelektualcev, ki poskušajo volivce prepričati, naj glasujejo proti sporazumu, medtem ko je več tisoč ljudi v nedeljo na shodu v Skopju podprlo spremembo imena države v Severno Makedonijo.
Javno sta se proti članstvu Makedonije v Natu izrekli Srbija in Rusija. Po mnenju nekaterih analitikov je srbski predsednik Aleksandar Vučić predstavil idejo o zamenjavi ozemlja in spremembi meje med Srbijo in Kosovom, ki naj bi rešila večstoletni srbsko-albanski konflikt, tudi s ciljem, da bi referendum v Makedoniji propadel, kar bi onemogočilo njeno članstvo v Natu. Beograd in Moskva naj bi preprečila tudi kanonsko priznanje avtokefalnosti Makedonske pravoslavne cerkve. Po njihovem rusko nevarnost predstavlja srbsko-ruski humanitarni center v Nišu, ki da je v resnici ruska vojaška baza v bližini srbsko-makedonske meje. Da Srbija ogroža varnost Makedonije, naj bi bilo razvidno tudi iz tega, da je za veleposlanika v Skopju imenovala Radeta Bulatovića, nekdanjega direktorja srbske obveščevalne službe, ki je bila lani vpletena v nasilni vdor v makedonski parlament.
Ruski veleposlanik v Skopju Oleg Ščerbak je posvaril Makedonijo, ki si prizadeva za članstvo v Natu, da bi lahko kot članica zavezništva postala legitimna tarča, če se bodo slabi odnosi med Natom in Moskvo še poslabšali. Znano je tudi, da so Atene izgnale dva ruska diplomata z obtožbo, da sta spodbujala proteste in podkupovala uradnike s ciljem preprečiti sporazum s Skopjem. Da se bo Moskva vmešala v glasovanje na referendumu, skrbi tudi Mattisa, ki je še poudaril, da je vnašanje razdora, ki ga Rusija izvaja od Estonije do ZDA in od Ukrajine do Makedonije, nesprejemljivo. Šef Pentagona je še poudaril, da ZDA nočejo, da Rusija dela v Makedoniji to, kar je poskusila že v številnih drugih državah.
Po javnomnenjski raziskavi inštituta Ifimes se bo referenduma udeležilo več kot 63 odstotkov, za sporazum pa bo dobrih 67 odstotkov anketirancev. Po drugih anketah bi lahko bila udeležba pod pragom, tako da bi referendum propadel, čeprav bo večina volivcev, ki bo prišla na volišča, glasovala za sporazum. Zaev verjame v uspeh referenduma, ker je v igri, kot je poudaril v evropskem parlamentu, drugo glasovanje o samostojnosti države. V odzivu na izjave Mattisa je še dejal, da nima dokazov, da bi Rusija, ki je proti vključitvi Makedonije v Nato, poskušala kakorkoli vplivati na referendum.
Prespanski sporazum o novem imenu Makedonije in vlado premiera Zorana Zaeva so na skopski turneji podprli nemška kanclerka Angela Merkel, generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg, visoka predstavnica EU za zunanjo in varnostno politiko Federica Mogherini, britanska premierka Theresa May, ameriški državni sekretar za evropska in evroazijska vprašanja Wess Mitchell ter avstrijski kancler Sebastian Kurz.
Za Makedonijo je najpomembnejša podpora Merklove, ker je večina naložb v državi nemškega porekla. Skopje je včeraj obiskal tudi ameriški obrambni sekretar James Mattis, ki ga skrbi, da se bo v referendumsko odločanje vmešala Moskva. Kot je poudaril, ni nobenega dvoma, da je Moskva financirala proruske sile v Makedoniji, ki si prizadevajo za propad referenduma. Dogovor med Skopjem in Atenami ter članstvo Makedonije v Natu je podprl tudi ameriški predsednik Donald Trump. Po njegovih besedah bo širitev Nata okrepila stabilnost, varnost in blaginjo celotne regije.
Izsiljevanje velikih igralcev
Proti sporazumu Skopja z Atenami je največja opozicijska stranka VMRO-DPMNE, ki ji v 11 letih na oblasti ni uspelo rešiti spora o imenu z Grčijo. Čeprav je uradno stališče vrha stranke, naj vsak glasuje po svoji vesti in prepričanju, v isti sapi članstvo poziva, naj se ne odreče makedonski identiteti. Prvak stranke Hristijan Mickoski je na nedeljskem zborovanju v Štipu poudaril, da je sporazum proti državnim in nacionalnim interesom. Zato so nekateri vidni ustanovitelji stranke pozvali državljane, naj se udeležijo referenduma in glasujejo za podpisani sporazum. Da gre za navadno izsiljevanje velikih igralcev, meni več uglednih makedonskih intelektualcev, ki poskušajo volivce prepričati, naj glasujejo proti sporazumu, medtem ko je več tisoč ljudi v nedeljo na shodu v Skopju podprlo spremembo imena države v Severno Makedonijo.
Premier Zaev verjame v uspeh referenduma, ker da je v igri drugo glasovanje o samostojnosti države. FOTO: Reuters
Javno sta se proti članstvu Makedonije v Natu izrekli Srbija in Rusija. Po mnenju nekaterih analitikov je srbski predsednik Aleksandar Vučić predstavil idejo o zamenjavi ozemlja in spremembi meje med Srbijo in Kosovom, ki naj bi rešila večstoletni srbsko-albanski konflikt, tudi s ciljem, da bi referendum v Makedoniji propadel, kar bi onemogočilo njeno članstvo v Natu. Beograd in Moskva naj bi preprečila tudi kanonsko priznanje avtokefalnosti Makedonske pravoslavne cerkve. Po njihovem rusko nevarnost predstavlja srbsko-ruski humanitarni center v Nišu, ki da je v resnici ruska vojaška baza v bližini srbsko-makedonske meje. Da Srbija ogroža varnost Makedonije, naj bi bilo razvidno tudi iz tega, da je za veleposlanika v Skopju imenovala Radeta Bulatovića, nekdanjega direktorja srbske obveščevalne službe, ki je bila lani vpletena v nasilni vdor v makedonski parlament.
Makedonija legitimna tarča
Ruski veleposlanik v Skopju Oleg Ščerbak je posvaril Makedonijo, ki si prizadeva za članstvo v Natu, da bi lahko kot članica zavezništva postala legitimna tarča, če se bodo slabi odnosi med Natom in Moskvo še poslabšali. Znano je tudi, da so Atene izgnale dva ruska diplomata z obtožbo, da sta spodbujala proteste in podkupovala uradnike s ciljem preprečiti sporazum s Skopjem. Da se bo Moskva vmešala v glasovanje na referendumu, skrbi tudi Mattisa, ki je še poudaril, da je vnašanje razdora, ki ga Rusija izvaja od Estonije do ZDA in od Ukrajine do Makedonije, nesprejemljivo. Šef Pentagona je še poudaril, da ZDA nočejo, da Rusija dela v Makedoniji to, kar je poskusila že v številnih drugih državah.
Po javnomnenjski raziskavi inštituta Ifimes se bo referenduma udeležilo več kot 63 odstotkov, za sporazum pa bo dobrih 67 odstotkov anketirancev. Po drugih anketah bi lahko bila udeležba pod pragom, tako da bi referendum propadel, čeprav bo večina volivcev, ki bo prišla na volišča, glasovala za sporazum. Zaev verjame v uspeh referenduma, ker je v igri, kot je poudaril v evropskem parlamentu, drugo glasovanje o samostojnosti države. V odzivu na izjave Mattisa je še dejal, da nima dokazov, da bi Rusija, ki je proti vključitvi Makedonije v Nato, poskušala kakorkoli vplivati na referendum.
