Začelo se je z Janšo, nadaljuje se s Trumpom

Štiriletni projekt Družbene vede za demokracijo (SOS4democracy), katerega cilj je raziskovanje in krepitev razumevanja iliberalnih sistemov, je Vasja Badalič z Inštituta za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani zasnoval med pandemijo covida-19. K temu so ga napeljale odločitve, ki jih je v tistem času sprejela vlada Janeza Janše.

A s koncem zdravstvene krize se demokratično nazadovanje na stari celini in širše ni ustavilo. Nasprotno: z vrnitvijo Donalda Trumpa v Belo hišo je iliberalna politika dobila zalet, s tem pa je SOS4Democracy, v katerem poleg Dela sodeluje devet institucij iz petih držav, še pridobil pomen.

Lior Volinz: Izrael si iskalce pomoči namerno izbira za tarče

»Bojim se, da bo radikalna transformacija ZDA vplivala tudi na Evropo in da bodo evropske države morda krenile po podobni poti,« je Badalič povedal ob robu druge letne konference SOS4Democracy, ki se je včeraj končala v Sarajevu. Na večdnevnem srečanju so se skladno z naravo projekta združili akademiki, nevladniki in novinarji, ki so lahko z raziskovalci iz različnih delov Evrope navezali stike, primerjali izkušnje in delili rezultate svojega dela.

»Mislim, da delo dobro poteka. Vsi naši člani so aktivni, imamo ogromno gostovanj pri organizacijah, ki so del konzorcija, pa tudi prve rezultate,« je poudaril Badalič in kot glavna raziskovalna področja tokratne konference in ne nazadnje projekta izpostavil centralizacijo moči v izvršni veji oblasti, napade na sodstvo, skupine, ki se postavljajo nasproti iliberalnim režimom, ter zatiranje protestov.

Eno od spoznanj srečanja v Sarajevu je bilo, da je nazadovanje liberalnih vrednot oziroma avtokratizacija veliko bolj razširjen pojav, kot je bilo mišljeno doslej. O tem po mnenju Merta Arslanalpa, politologa z istanbulske univerze Boğaziçi, pričata tako nazadovanje demokracije v ZDA kot odnos Evropske unije do kršitev mednarodnega humanitarnega prava in človekovih pravic v Gazi.

»Menim, da se na več področjih pojavlja vse več vprašanj, ali nam jasne klasifikacije režimov pomagajo razumeti, kaj se dogaja v današnjem svetu. Ali bi morali razmišljati bolj nadnacionalno, da bi opazili naraščajoče, žal, skupne točke med tistim, kar imamo še vedno za demokratične režime, in tistim, kar bi bolj jasno povezali z avtoritarizmom,« je pojasnil ­Arslanalp.

Od analiz k rešitvam

Med rezultati projekta po Badaličevih besedah za zdaj prevladujejo predvsem analize stanja v sodelujočih državah in širše, tematiko narekujejo tudi aktualni dogodki, v prihodnje pa pričakuje tudi večji poudarek na iskanju rešitev, kako narediti demokracijo bolj ­robustno.

Prav zadnje je, kakor je razmišljala Elisa Orlando iz italijanske nevladne organizacije Libera, eden izmed ključnih doprinosov SOS4Democracy. »Osredotočamo se tako na težave kot na rešitve. Kot aktivisti imamo včasih občutek, da akademski krogi stvari le opisujejo in analizirajo težave, ne predlagajo pa rešitev. Ta projekt je drugačen,« je bila jasna sogovornica, ki je del raziskovalnih aktivnosti opravila tudi v Sloveniji.

»Najbolj cenim, da projekt uspešno povezuje ljudi iz različnih držav. V času, ko individualizem in občutek preobremenjenosti s sodobnimi dogodki, besedami, konflikti in liberalnimi pravicami ljudi silita v osamljenost, je to zelo dragoceno,« je delila vtise Carlotta Bartolucci iz nevladne organizacije Gruppo Abele. »Seveda živimo v globaliziranem svetu in smo vsi zelo povezani tudi zaradi družbenih omrežij. Vendar nam ta orodja včasih ne dajo občutka, da lahko ukrepamo. Toda to, da smo danes vsi skupaj tukaj, da si delimo znanje in ideje ter izmenjujemo mnenja, me prepričuje o tem, da nismo sami.«

––––––

/

Projekt je prejel sredstva iz programa Evropske unije za raziskave in inovacije Horizon Europe (št. pogodbe 101119678). Izražena stališča in mnenja pripadajo avtorju in ne odražajo nujno stališč in mnenj Evropske unije ali Evropske izvajalske agencije za raziskave (REA). Zanje ne moreta biti odgovorna niti Evropska unija niti organ, ki financira akcijo.