Napetosti z Iranom Netanjahuju pomagale preprečiti razpad njegove koalicije

Izraelci očitno še nekaj časa ne bodo odšli na volišča. Njihovi poslanci so v noči na četrtek namreč zavrnili predlog o razpustitvi kneseta, po tem ko so stranke vladne koalicije pod vodstvom premiera Benjamina Netanjahuja tik pred zdajci uspele preseči nestrinjanja glede zahteve po izvzetju ultraortodoksnih študentov iz vojaške obveznosti. S koncem najhujše vladne krize Netanjahujevega tretjega mandata so se na obzorju že kazali obrisi nove, tokrat povezane s trenji v regiji: Izrael naj bi po navedbah ameriških uradnih virov pripravljal napad na iranske jedrske objekte.

V odzivu na povečano stopnjo nevarnosti je ameriški predsednik Donald Trump potrdil delni umik ameriškega diplomatskega in vojaškega osebja oziroma njihovih družin iz Iraka ter drugih lokacij po Bližnjem vzhodu. »Umikamo jih, ker bi to lahko bil nevaren kraj, in videli bomo, kaj se bo zgodilo,« je republikanec pojasnil v pogovoru z novinarji. Na vprašanje, ali je mogoče kaj storiti za znižanje napetosti v regiji, je Trump odgovoril: »Zelo preprosto, ne morejo imeti jedrskega orožja.«

Republikančeve besede so se nanašale na Iran, s katerim so ZDA v zadnjih mesecih poskušale doseči dogovor o njegovem spornem jedrskem programu. Trump je ta teden, pred napovedanim šestim krogom pogajanj, dopustil možnost, da kompromisa ne bo mogoče doseči in nasprotno stran posvaril pred vojaškim posredovanjem. Njegova opozorila so dopolnile v več zahodnih medijih dopolnile navedbe neimenovanih ameriških uradnikov, da bi lahko Izrael že v naslednjih dneh samostojno napadel iranske jedrske objekte.

Naraščanje možnosti konfrontacije so potrdili tudi iranski predstavniki, rekoč, da so informacije o izraelskih pripravah na vojaško posredovanje dobili od prijateljske države v regiji. Ob tem so opozorili, da bi islamska republika na uresničitev takšnega scenarija odgovorila z raketnim napadom na Izrael, oziroma na ameriška vojaška oporišča v sosednjih državah. Povračilni ukrepi bodo »močnejši in bolj uničujoči« kot v preteklih ofenzivah, so iranski državni mediji povzeli izjave poveljnika revolucionarne garde Hoseina Salamija.

Iran je Izrael zadnjič napadel oktobra lani, s čimer se je neposredno odzval na izraelski atentat Hasana Nasrale, voditelja skrajnega libanonskega gibanja Hezbolah. Večino od več kot 200 iranskih balističnih raket so takrat prestregle ameriške in britanske sile. Judovska država je nekaj tednov zatem v povračilnem napadu uničila velik del iranske protiletalske obrambe.

Predlog o razpustitvi kneseta zavrnjen

Najnovejše zaostrovanje varnostnih razmer v regiji je sovpadlo z vladno krizo v Izraelu, ki pa se je po skoraj tednu dni negotovosti končala s pomembno zmago kontroverznega Netanjahuja. 61 od 120 poslancev je zavrnilo opozicijski predlog razpustitve kneseta in s tem tudi možnost razpisa predčasnih parlamentarnih volitev, potem ko je premieru uspelo skleniti kompromis s strankama Šas in Združena tora judaizma (UTJ) o kočljivem vprašanju izvzetja ultraortodoksnih študentov iz služenja vojaškega roka.

Naraščajoče grožnje iz Irana in nadaljevanje krvave izraelske ofenzive v Gazi so po pisanju izraelski medijev še poudarile ključni argument Netanjahujevih zaveznikov, da trenutne varnostne razmere zahtevajo politično stabilnost.

Izraelske oblasti še naprej vztrajajo, da se mora islamska republika v pogajanjih z ZDA odpovedati svojemu kontroverznemu jedrskemu programu in s tem v celoti odpraviti dvome, da poskuša razviti atomsko bombo. Iran te zahteve zavrača in vztraja pri pravici do bogatenja urana, je za Reuters v odzivu na dogajanje dejal visoki iranski uradnik, rekoč, da ameriško in izraelsko stopnjevanje napetosti ni nič drugega kot poskus prepričevanja nasprotne strani v spremembo dosedanjih stališč.

Teheran se je negativno odzval tudi na resolucijo najvišjega organa Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA), v kateri je svet guvernerjev prvič po dveh desetletjih uradno razglasil, da Iran ne izpolnjuje svojih obveznosti do agencije, kar so analitiki interpretirali kot prvi korak k vnovični uvedbi sankcij proti tej državi, sprejetih na ravni ZN.