Edini britanski satelit, ki so ga izstrelili z britansko raketo
Precej preprosta naprava je bila stranski produkt projekta izdelave raket Black Arrow.
Odpri galerijo
Kopija Prospera, ki jo hranijo v londonskem muzeju. FOTO: Geni/Wikimedia
Britanski satelit Prospero (ali X3) je Veliko Britanijo postavil na šesto mesto med državami, ki so tovor v nizkozemeljsko orbito dostavile z raketo lastne izdelave. Prospero, ki so ga izstrelili 28. oktobra 1971 iz Avstralije, sicer ni bil prvi britanski satelit v orbiti, to je bil Ariel 1, ki pa so ga aprila 1962 izstrelili z ameriško raketo.
Precej preprosta naprava je bila stranski produkt projekta izdelave raket Black Arrow, ki niso bile uspešne. Pravzaprav je od štirih izstrelitev uspela le zadnja, s katero so v orbito tudi dostavili Prospera. Zgornja stopnja rakete je nato sicer zadela ob satelit in odtrgala eno od štirih radijskih anten, a je kljub temu deloval.
Britanci so testirali nekaj tehnoloških inovacij, med drugimi solarne celice, opremljen je bil tudi z detektorjem mikrometeoridov, ki so prileteli v atmosfero. Oblikovan je bil kot nekakšna buča.
Sprva so ga imenovali Puck, po škratu iz Shakespearove komedije Sen kresne noči, pozneje pa so ga preimenovali v Prospera po junaku iz Shakespearovega Viharja. Satelit je oddajal signal do leta 1996, ko so ga deaktivirali, nekajkrat so se poigravali z idejo, da ga znova obudijo, je pa še vedno v nizkozemeljski orbiti in bo tam ostal najmanj do leta 2070.
Sestavili so tudi njegovega dvojčka, a ga po uspešni izstrelitvi niso nikoli poslali v vesolje, ampak so ga darovali znanstvenemu muzeju v Londonu.
Precej preprosta naprava je bila stranski produkt projekta izdelave raket Black Arrow, ki niso bile uspešne. Pravzaprav je od štirih izstrelitev uspela le zadnja, s katero so v orbito tudi dostavili Prospera. Zgornja stopnja rakete je nato sicer zadela ob satelit in odtrgala eno od štirih radijskih anten, a je kljub temu deloval.
Britanci so testirali nekaj tehnoloških inovacij, med drugimi solarne celice, opremljen je bil tudi z detektorjem mikrometeoridov, ki so prileteli v atmosfero. Oblikovan je bil kot nekakšna buča.
Sprva so ga imenovali Puck, po škratu iz Shakespearove komedije Sen kresne noči, pozneje pa so ga preimenovali v Prospera po junaku iz Shakespearovega Viharja. Satelit je oddajal signal do leta 1996, ko so ga deaktivirali, nekajkrat so se poigravali z idejo, da ga znova obudijo, je pa še vedno v nizkozemeljski orbiti in bo tam ostal najmanj do leta 2070.
Sestavili so tudi njegovega dvojčka, a ga po uspešni izstrelitvi niso nikoli poslali v vesolje, ampak so ga darovali znanstvenemu muzeju v Londonu.
