Prva indijska odprava na Luno
Satelit Čandrajan 1 je še vedno v orbiti, in sicer na višini od 150 do 270 kilometrov.
Odpri galerijo
Čandrajan1 FOTO: Esa
Indijska odprava Čandrajan 1 je pripomogla k odkrivanju vodnih molekul na Luni. Satelit je okoli sosednjega nebesnega telesa krožil slabo leto, na površje pa so namerno strmoglavili majhno sondico, da se je sprostil material za analizo.
Čandrajan 1 je bil prva indijska odprava na Luno, ki so jo izstrelili 22. oktobra 2008. Pomenila je velik uspeh za njihov vesoljski program, saj je država sama razvila tehnologijo za globoko vesolje. Plovilo se je v orbito utirilo 8. novembra 2008. Nekaj dni kasneje, 14. novembra, je orbiter izpustil 29-kilogramsko sondo, ki je nadzorovano padla na južnem polu v bližini kraterja Shackleton (krater nosi ime po raziskovalcu Zemljinih polov Ernestu Shackletonu).
Sondica je prižgala motor, da se je iztirila, nato pa je prosto padala proti površju in medtem pošiljala podatke. Mesto padca so poimenovali Džavaharlalova točka po nekdanjem indijskem premieru Džavaharlalu Nehruju.
Izstrelitev: 22. oktobra 2008
Orbiter, ki je imel sprva polarno orbito sto kilometrov višine, bi moral površje opazovati dve leti in v tem času nabrati podatke za izdelavo tridimenzionalne topografije ter ugotoviti kemično sestavo površja. V odpravi so, denimo, potrdili prisotnost vode v lunarni prsti, kar štejejo za največji znanstveni dosežek odprave.
Po že nekaj mesecih delovanja pa so si sledile okvare, saj je nagajal tako instrument za pozicioniranje zvezd kot termalni ščit. Satelit se je pregreval, zato so ga dvignili še sto kilometrov više.
28. avgusta 2008 so izgubili stik z njim in po 312 dneh so odpravo tudi uradno končali. Indijci so bili kljub temu zadovoljni, saj so v več kot pol krajšem času vendarle zbrali večino načrtovanih podatkov.
Satelit je še vedno v orbiti, in sicer na višini od 150 do 270 kilometrov.
Čandrajan 1 je bil prva indijska odprava na Luno, ki so jo izstrelili 22. oktobra 2008. Pomenila je velik uspeh za njihov vesoljski program, saj je država sama razvila tehnologijo za globoko vesolje. Plovilo se je v orbito utirilo 8. novembra 2008. Nekaj dni kasneje, 14. novembra, je orbiter izpustil 29-kilogramsko sondo, ki je nadzorovano padla na južnem polu v bližini kraterja Shackleton (krater nosi ime po raziskovalcu Zemljinih polov Ernestu Shackletonu).
Sondica je prižgala motor, da se je iztirila, nato pa je prosto padala proti površju in medtem pošiljala podatke. Mesto padca so poimenovali Džavaharlalova točka po nekdanjem indijskem premieru Džavaharlalu Nehruju.
Izstrelitev: 22. oktobra 2008
Masa brez goriva: 560 kg
Dimenzije: 1,5 x 1,5 m
Napajanje: sončne celice z maksimalno močjo 750 W
Strošek odprave: 54 milijonov dolarjev
Konec odprave: 28. avgusta 2009
Orbiter, ki je imel sprva polarno orbito sto kilometrov višine, bi moral površje opazovati dve leti in v tem času nabrati podatke za izdelavo tridimenzionalne topografije ter ugotoviti kemično sestavo površja. V odpravi so, denimo, potrdili prisotnost vode v lunarni prsti, kar štejejo za največji znanstveni dosežek odprave.
Po že nekaj mesecih delovanja pa so si sledile okvare, saj je nagajal tako instrument za pozicioniranje zvezd kot termalni ščit. Satelit se je pregreval, zato so ga dvignili še sto kilometrov više.
28. avgusta 2008 so izgubili stik z njim in po 312 dneh so odpravo tudi uradno končali. Indijci so bili kljub temu zadovoljni, saj so v več kot pol krajšem času vendarle zbrali večino načrtovanih podatkov.
Satelit je še vedno v orbiti, in sicer na višini od 150 do 270 kilometrov.
