Ekipa Kemijskega inštituta do novega sofinanciranja ERC
Gre za prvi projekt ERC PoC na Kemijskem inštitutu, kjer so sicer doslej pridobili že tri prestižne raziskovalne projekte ERC.
Odpri galerijo
Na sliki je ekipa, ki bo izvajala projekt ERC PoC CCedit, Tomaž Bizjak, Roman Jerala in Duško Lainšček. FOTO: Kemijski Inštitut
Prof. dr. Romanu Jerali, vodji odseka za sintezno biologijo in imunologijo Kemijskega inštituta, je uspelo pridobiti nov projekt Evropskega raziskovalnega sveta (ERC) z imenom CCEdit za razvoj uporabe izboljšanega sistema CRISPR za izbijanje genov v genomu. ERC tako imenovano štipendijo ERC Proof of Concept (PoC) podeljuje za financiranje začetnih faz prenosa temeljnih znanstvenih odkritij v uporabo. Tako je skupina pridobila dodatna sredstva v višini 150.000 evrov.
»S pomočjo projekta ERC PoC, ki ga lahko pridobijo le raziskovalci, ki že imajo raziskovalni projekt ERC, je prenos znanstvenih dognanj v elemente s tržno ali družbeno vrednostjo veliko lažji. Znanstveniki lahko namreč s sredstvi projekta financirajo razvoj, patentno zaščito, analizo trga, povezavo s potencialnimi partnerji in začetne stopnje komercializacije oziroma prenosa temeljnih znanstvenih odkritij v širšo uporabo,« so navedli na Kemijskem inštitutu.
Pojasnili so še, da novopridobljeni projekt CCEdit izvira iz rezultatov tekočega projekta MaCChines v okviru ERC za uveljavljene raziskovalce, ki ga je skupina pod vodstvom dr. Jerale začela izvajati leta 2018. V lanskem letu je skupina s Kemijskega inštituta ob pomembnem prispevku dr. Duška Lainščka vložila patentno prijavo za izboljšavo metode CRISPR, ki predstavlja enega najpomembnejših tehnoloških prebojev na področju ved o življenju v zadnjih letih.
V projektu načrtujejo razvoj tehnologije in demonstracijo za zdravljenje in biotehnološko uporabo za rastline, mikroorganizme in sesalske celice. Projekt bo potekal od enega leta do 18 mesecev; v njem pa bodo sodelovali tudi Tomaž Bizjak, strokovnjak za prenos tehnologije s Kemijskega inštituta, ter zunanji strokovnjaki, povezani z Univerzo Oxford in Univerzo Cambridge.
S povezavo s takšnimi visokotehnološkimi podjetniškimi središči lahko projekt doseže večji komercialni potencial in boljše možnosti za preboj na svetovni trg, so še poudarili.
Gre za prvi projekt ERC PoC na Kemijskem inštitutu, kjer so sicer doslej pridobili že tri prestižne raziskovalne projekte ERC, ter prvi projekt te vrste s področja ved o življenju v Sloveniji. Da je pridobitev projekta ERC PoC pomemben dosežek, pove podatek, da je bilo od 238 prijav odobrenih manj kot tretjina, medtem ko je uspešnost za projekte ERC, ki so pogoj za kandidiranje za projekt ERC PoC, okrog 12-odstotna. Uspeh je tako nov dokaz, da so temeljne znanstvene raziskave lahko še kako uporabne in lahko vodijo do prenosa znanstvenih dognanj v prakso, so še poudarili.
»S pomočjo projekta ERC PoC, ki ga lahko pridobijo le raziskovalci, ki že imajo raziskovalni projekt ERC, je prenos znanstvenih dognanj v elemente s tržno ali družbeno vrednostjo veliko lažji. Znanstveniki lahko namreč s sredstvi projekta financirajo razvoj, patentno zaščito, analizo trga, povezavo s potencialnimi partnerji in začetne stopnje komercializacije oziroma prenosa temeljnih znanstvenih odkritij v širšo uporabo,« so navedli na Kemijskem inštitutu.
Skupina dr. Jerale je ERC Advanced Grant prejela leta 2017. Petletni projekt ima naslov »MaCChines – Molekulski stroji na osnovi proteinskega origamija iz obvitih vijačnic«, zanj pa je Jerala dobil 2,5 milijona evrov.
Pojasnili so še, da novopridobljeni projekt CCEdit izvira iz rezultatov tekočega projekta MaCChines v okviru ERC za uveljavljene raziskovalce, ki ga je skupina pod vodstvom dr. Jerale začela izvajati leta 2018. V lanskem letu je skupina s Kemijskega inštituta ob pomembnem prispevku dr. Duška Lainščka vložila patentno prijavo za izboljšavo metode CRISPR, ki predstavlja enega najpomembnejših tehnoloških prebojev na področju ved o življenju v zadnjih letih.
V projektu načrtujejo razvoj tehnologije in demonstracijo za zdravljenje in biotehnološko uporabo za rastline, mikroorganizme in sesalske celice. Projekt bo potekal od enega leta do 18 mesecev; v njem pa bodo sodelovali tudi Tomaž Bizjak, strokovnjak za prenos tehnologije s Kemijskega inštituta, ter zunanji strokovnjaki, povezani z Univerzo Oxford in Univerzo Cambridge.
S povezavo s takšnimi visokotehnološkimi podjetniškimi središči lahko projekt doseže večji komercialni potencial in boljše možnosti za preboj na svetovni trg, so še poudarili.
