Eksperimentalno zdravilo za ljudi z downovim sindromom

David Clarke ima polne roke dela s svojima službama. Trikrat na teden poskrbi za ločeno zbrane odpadke v supermarketu v domačem mestu Drogheda na vzhodu Irske, druge dni v tednu pa se z avtobusom odpelje uro stran, v prestolnico Dublin, kjer dela v skladišču podjetja, ki se ukvarja z darilnimi košarami. Davidu, ki ima 44 let in downov sindrom, gre odlično.

»Še vedno živi doma z nama, vendar je precej samostojen,« pravi njegov oče Pat Clarke, ki prostovoljno deluje v upravnem odboru Evropske zveze za downov sindrom (EDSA), nevladne organizacije, ki podpira in zastopa ljudi z downovim sindromom po vsej Evropi. Življenjski in zaposlitveni obeti zanje so se v zadnjih desetletjih močno izboljšali, predvsem zaradi napredka v medicini in ozaveščanja, ki ga opravljajo organizacije, kot je EDSA.

»Leta 1981, ko se je David rodil, je bila pričakovana življenjska doba za človeka z downovim sindromom na Irskem le do sredine dvajsetih let,« dodaja Clarke. »Zdaj je od 60 do 70 let.« Seveda pa bi bilo mogoče še marsikaj izboljšati, ljudje z downovim sindromom se še vedno spoprijemajo s številnimi izzivi.

Z daljšo življenjsko dobo se poveča tveganje za zdravstvene težave, povezane z downovim sindromom, na primer za zgodnje znake alzheimerjeve bolezni in za debelost. Sindrom lahko povzroči vseživljenjske motnje v razvoju, kognitivne težave in hude težave s srcem in prebavili.

Dr. Yann Hérault, genetik in nevrobiolog na Inštitutu za genetiko ter molekularno in celično biologijo v Strasbourgu, je vodja petletne raziskovalne pobude z imenom GO-DS21, ki jo financira EU in katere cilj je boljše razumevanje edinstvenih zdravstvenih tveganj, ki so jim izpostavljeni ljudje z downovim sindromom, in iskanje boljših načinov, kako se z njimi spopasti. »Pred tem nismo natančno vedeli, koliko spremljajočih bolezni se pojavi v življenju ljudi z downovim sindromom, kdaj se pojavijo in kako so medsebojno povezane,« pojasnjuje Hérault. »Če hočemo sindrom razumeti v širšem smislu, moramo imeti te podatke.«

Razumevanje bioloških poti

Ekipo GO-DS21 sestavljajo zdravniki, patofiziologi, integrativni bioinformatiki in računalničarji, ki se ukvarjajo z umetno inteligenco, in sicer iz Francije, Nemčije, Nizozemske, Španije in Združenega kraljestva. Skupaj raziskujejo vsa zdravstvena tveganja, ki so jim izpostavljeni ljudje z downovim sindromom, osredotočajo pa se predvsem na debelost, sladkorno bolezen in motnje v duševnem razvoju.

Med drugim so ugotovili, da je tveganje za sladkorno bolezen pri ljudeh z downovim sindromom, starih od pet do 24 let, štirikrat večje kot pri vrstnikih iz splošne populacije. Pri starosti od 25 do 44 let je tveganje dvakrat večje. Kljub temu kaže, da sladkorna bolezen ni ključni dejavnik za pojav debelosti pri njih – glavno vlogo naj bi igrali drugi biološki in genski dejavniki.

Raziskovalci so odkrili tudi povečano tveganje za pojav demence, motenj v delovanju ščitnice, epilepsije in levkemije, po drugi strani pa manjšo pojavnost astme, nekaterih vrst raka, ishemične bolezni srca in visokega krvnega tlaka. S svojim delom bodo pripomogli k jasnejšemu razumevanju specifičnega zdravstvenega profila ljudi z downovim sindromom, vključno z genskimi in okoljskimi dejavniki, ki sprožajo različne težave, s katerimi se spoprijemajo.

Za boljšo kakovost življenja

Po podatkih centralnega registra JRC EUROCAT evropske komisije je bilo leta 1990 16 primerov downovega sindroma na 10.000 rojstev, leta 2015 pa 23 primerov. Raziskovalci upajo, da bo razumevanje bioloških poti in mehanizmov, ki povezujejo downov sindrom in različna zdravstvena stanja, omogočilo učinkovitejše zdravljenje in zagotavljanje nasvetov za izboljšanje splošne kakovosti življenja.

»Namen raziskav je tudi pripraviti priporočila za svojce, kako lahko pri ljudeh z downovim sindromom zmanjšajo izpostavljenost zdravstvenim tveganjem,« pravi Hérault. Ko ekipa odkriva vse več dejavnikov, ki vplivajo na zdravje ljudi z downovim sindromom, sproti sestavlja sezname priporočil za prehrano in aktivnosti, ki lahko po njihovem mnenju veliko pripomorejo k zdravju.

Na področju zdravljenja druga raziskovalna ekipa, ki jo prav tako financira EU, pod vodstvom dr. Rafaela de la Torreja, nevroznanstvenika z raziskovalnega inštituta bolnišnice Hospital del Mar v Španiji, dobro napreduje pri razvoju farmakološke rešitve za izboljšanje motenj v duševnem razvoju pri ljudeh z downovim sindromom. V sklopu petletne mednarodne raziskave ICOD biotehnološko podjetje Aelis Farma s sedežem v Bordeauxu razvija eksperimentalno zdravilo AEF0217, ki cilja na del možganov, povezan s spominom in učenjem – receptor CB1.

Ta receptor je pri ljudeh z downovim sindromom pogosto preveč aktiven, to pa povzroča motnje v duševnem razvoju. Zdravilo AEF0217 deluje kot selektivni zaviralec receptorja CB1, torej zmanjša čezmerno aktivnost, ne da bi receptor povsem blokiralo.

Med potencialne prednosti za ljudi z downovim sindromom spadajo izboljšane kognitivne zmožnosti, predvsem na področju učenja in spomina, in večja samostojnost v vsakdanjem življenju zaradi izboljšane zmožnosti osredotočanja in reševanja problemov. Zdravilo AEF0217 je trenutno v fazi kliničnega preizkušanja – prvi rezultati so spodbudni. Če bo preizkušanje uspešno, bo to lahko postalo prvo zdravilo za izboljšanje kognitivnih zmožnosti pri ljudeh z downovim sindromom.

»Prvič imamo v rokah zdravilo, ki bi lahko resnično zmanjšalo intelektualne oviranosti pri ljudeh z downovim sindromom,« razlaga de la Torre. »Z njim se bodo lahko bolje vključili v družbo in imeli več priložnosti za delo.«

Hitro delovanje

Velik korak naprej je bilo lansko enomesečno preizkušanje, ki je pokazalo tako varnost kot potencialno učinkovitost zdravila. Med 29 ljudmi z downovim sindromom, starimi od 18 do 35 let, z rahlimi ali zmernimi motnjami v duševnem razvoju, so opazili precejšnje izboljšanje v verbalnem in pisnem sporazumevanju, vsakdanjih veščinah in družbenih interakcijah. Sodelujoči so izkazali tudi večjo prilagodljivost v novih situacijah.

»Te učinke smo videli po štirih tednih, kar je fantastično. Ponavadi pri zdravljenju, povezanem s kognitivnimi funkcijami, pričakujemo, da bo napredek viden šele po treh ali šestih mesecih,« pojasnjuje de la Torre.

Do januarja 2026, ko se bo petletna pobuda ICOD zaključila, bo ekipa izvedla večje preizkušanje na približno 200 udeležencih iz Francije, Italije in Španije. De la Torre meni, da bi bilo lahko zdravilo pripravljeno za uporabo že čez tri leta, če se bodo postopki hitro odvijali. Poleg tega, da bo zdravilo, kot pričakujejo, izboljšalo življenje ljudi z downovim sindromom, bo tudi občutno razbremenilo njihove svojce. »S tem zdravilom bo vse drugače.«

--------------------

Raziskave, omenjene v članku, so financirane v sklopu programov EU Obzorje. Članek je bil prvotno objavljen v reviji Horizon, reviji EU za raziskave in inovacije.