Hrošče bi utopili v lastnem urinu

Znanstveniki namesto pesticidov iščejo umetni hormon, ki nadzoruje izločanje urina.
Fotografija: Koloradski hrošč lahko povsem uniči pridelek. FOTO: Igor Modic/Delo
Odpri galerijo
Koloradski hrošč lahko povsem uniči pridelek. FOTO: Igor Modic/Delo

Žuželke in od teh predvsem hrošči poskrbijo, da pridelamo četrtino manj hrane, kot bi je, če ne bi bilo teh izredno prilagodljivih živalic. Večinoma se proti njim borimo s pesticidi, ki imajo vrsto neželenih učinkov. Danski znanstveniki predlagajo bolj ekološko metodo, pri kateri pa bi hroščki zaradi nenadzorovanega uriniranja preprosto dehidrirali.

Hrošči so daleč najštevilnejši živalski red, v zadnjih 500 milijonih let so se tako razširili, da je danes vsaka peta živalska vrsta na planetu takšen ali drugačen hrošč. Že v starem Egiptu so vdirali v kašče in uničevali pridelek in tudi danes grenijo življenje kmetom.
 

Iskanje alternative pesticidom


Pesticidi, s katerimi jih večinoma zatiramo, so vse bolj nezaželeni, saj ogrožajo biotsko raznovrstnost, pobijajo tudi za človeka koristne žuželke in so škodljivi za zdravje. Industrija, vredna približno 100 milijard evrov na leto, je v zadnjem času vse bolj regulirana, zato znanstveniki iščejo alternativne načine, ki bi manj vplivali na okolje. Tako so se biologi s københavnske univerze domislili, da bi hroščem s sintetičnim hormonom okvarili sistem odvajanja urina in jih tako dobesedno izsušili.



»Vem, da se sliši nekoliko kruto, a zavedati se moramo, da se človek skozi vso zgodovino bori proti škodljivcem, mi pa to preprosto poskušamo narediti na pametnejši in bolj ciljno usmerjen način,« je stvaren prof. Kenneth Veland Halberg. Njegova ekipa je odkrila, kateri hormon je odgovoren za tvorjenje urina v ledvicah hroščev, zdaj pa raziskujejo, kako pripraviti sintetično obliko te spojine, s katero bi povzročili nenadzorovano uriniranje in s tem dehidracijo in smrt hrošča.
 

Znanost namesto egipčanskih kamenčkov


Razložil je, da so to šibko točko hroščev poznali že v starem Egiptu in so zato med žito mešali kamenčke. Na teh se je žuželkam opraskal zunanji skelet, ki preprečuje izhlapevanje tekočine, in tako so dehidrirale. »Stari Egipčani so pri tem tvegali tu in tam kakšen zlomljen zob, znanje pa je do današnjih časov tako napredovalo, da se tega lahko lotimo bolj znanstveno,« pravi raziskovalec.

Pri tem jim gre na roko, da hrošči uravnavajo količino vode in soli v telesu bistveno drugače kot druge žuželke, zato učinkovina, če jo bodo uspešno sintetizirali, ne bo vplivala na druge živalske vrste. »Insekticidi so narejeni tako, da ohromijo živčni sistem žuželk, težava pa je, da so si živčni sistemi med vrstami zelo podobni, kar pomeni, da poleg škodljivcev ubijajo mnoge druge živali. Kljub temu je kmetovanje še vedno usodno odvisno od pesticidov. Samo v Evropi bi se proizvodnja hrane brez teh sredstev za zatiranje škodljivcev zmanjšala za polovico. Z obliko boja proti škodljivim hroščem, kakršno razvijamo, bi obvarovali koristne živali, kot so čebele, kar bi prineslo velike prednosti tako za okolje kot za ljudi,« je prepričan Kenneth Veland Halberg.

Komentarji: