Krtek obupal nad Marsom

Sonda za merjenje temperature je na Marsu naletela na neugodno prst za kopanje.
Fotografija: Dve leti so se trudili, a brez uspeha. FOTO: NASA/JPL-Caltech
Odpri galerijo
Dve leti so se trudili, a brez uspeha. FOTO: NASA/JPL-Caltech

Sonda za merjenje temperature HP3 Marsa, s katero je opremljen Nasin pristajalnik Insight, se kljub številnim idejam in vloženemu trudi ni zakopala pod površje, kjer bi merila notranjo toploto planeta. Termometer, ki so ga ljubkovalno oklicali za krtka, je izdelal nemški vesoljski center DLR. Mišljeno je bilo, da se bo okoli 40 centimetrov dolga palica s senzorji zakopala vsaj tri metre globoko, a je na mestu pristanka Insighta naletela na sipko prst, ki ni omogočala zadostnega trenja. Ekipa se ni takoj vdala in je vse od februarja 2019 poskušala najti način, da bi spravila sondo pod površje.

Pomagali so ji z robotsko roko, ki jo je nekoliko potisnila v zemljo, a ne več kot le nekaj centimetrov. Devetega januarja letos so jo še 500-krat udarili s kladivcem, da bi šla še nekoliko niže, kjer bi bila prst bolj ugodna za kopanje, a brez uspeha. Ekipa je priznala poraz.

image_alt
Tako zveni Mars


»Vse smo dali od sebe, a Mars in naš junaški krtek sta ostala nezdružljiva,« je povedal Tilman Spohn iz nemške vesoljske agencije. »A naučili smo se marsikaj, podatki bodo lahko pomagali prihodnjim misijam, ki bodo hotele kopati pod površje,« je dodal. Nenavadno površje oziroma tamkajšnja prst je znanstvenike močno presenetila, saj so dosedanje odprave prikazovale drugačno sliko.

Ilustracija pristajalnika Insight FOTO: NASA/JPL-Caltech
Ilustracija pristajalnika Insight FOTO: NASA/JPL-Caltech


»Ponosni smo na ekipo, ki se je tako trudila, da bi zakopala sondo. Neverjetno jih je bilo gledati, kako so reševali probleme, čeprav so bili milijone kilometrov stran od vira. To je pravzaprav bistvo, vedno skušamo odkriti skrajne meje naše tehnologije in odkriti, kaj se da in kaj ne,« je povedal direktor znanstvenega direktorata pri Nasi Thomas Zurbuchen.

Sonda, ki bi zagotovila podatke o notranji temperaturi planeta, je sicer le ena izmed znanstvenih instrumentov pristajalnika. Povsem brez težav deluje seizmometer, ki je od pristanka novembra 2018 do danes naštel že več kot 480 potresov.

image_alt
Mars je še kako živ


Na Zemlji jih večinoma povzročijo premikajoče se tektonske plošče, na Marsu pa vulkanizem in razpoke, ki nastajajo v plašču. Potresno valovanje povzročajo tudi trki meteoritov. S tem želijo med drugim razumeti oblikovanje in evolucijo skalnatih planetov. Študije, kako potresni valovi prehajajo skozi različne plasti, skorjo, plašč in jedro, lahko znanstvenike privedejo do natančnih debelin teh plasti in njihove sestave. Seizmologija je kot rentgensko slikanje Marsa. Najvišja magnituda potresa, pričakovanega na Marsu, je šest.

image_alt
Na Marsu gre za biti ali ne biti (FOTO in VIDEO)




Poleg tega pristajalnik zbira še podatke, ki bodo razkrili, ali je jedro tekoče ali trdno, ter tudi vremenske podatke. Vreme preučuje tudi Nasin rover Curiosity, ki je pred kratkim preživel 3000. marsovski dan na površju (sol – dan na Marsu je od dneva na Zemlji daljši za okoli 40 minut), kmalu se bo preučevanju pridružil še rover Perseverance, če bo seveda 18. februarja uspešno pristal. 

Preberite še:

Komentarji: