Mehki robot na nagloblji točki sveta

V kratkih novicah o manjših in večjih raketah, robotih v globinah in rekreaciji v dnevni sobi.
Fotografija: Dno Marianskega jarka FOTO: Five Deeps 
Odpri galerijo
Dno Marianskega jarka FOTO: Five Deeps 

Mehki roboti se potopijo globoko


Ekipa znanstvenikov pod okriljem skupine kitajskih znanstvenih inštitutov je razvila robotsko plovilo iz polimerov, ki nima nobenih težav pri premagovanju velikega pritiska v globinah jezer in oceanov. Robotka, ki je oblikovan kot skat, so najprej preizkusili v jezeru na globini 70 metrov, nazadnje pa tudi na najgloblji točki oceanov, v Marianskem jarku, skoraj 11.000 metrov pod gladino. Elektronske komponente, ki so v mehkem silikonu razpotegnjene v obliki skatove hrbtenice, so tudi pod najvišjim pritiskom brez težav poganjale plavuti in tako omogočale premikanje robota. Takšna robotska plovila bi lahko močno pocenila raziskovanje na velikih globinah, saj ne zahtevajo dragega ohišja, ki varuje elektroniko pred uničujočim pritiskom.


 

Izbran izvajalec za marsovsko raketo


Nasa je izbrala podjetje Northrop Grumman, da bo sestavilo raketko, ki bo z Marsa odnesla nabrane vzorce. Nasa in Esa namreč načrtujeta v prihodnjih letih serijo odprav, s katerimi bodo na Zemljo prinesli vzorce prsti in kamenja, ki jih bo pobral rover Perseverance. Stroški gradnje pogonskega sistema za vzlet z Marsa so ocenjeni na okoli 84 milijonov dolarjev, so sporočili iz Nase.

Ilustracija rakete, ki si jo želijo, da čez nekaj let poleti z Marsa. FOTO: Nasa
Ilustracija rakete, ki si jo želijo, da čez nekaj let poleti z Marsa. FOTO: Nasa


Vesoljski agenciji morata za uspeh celotnega programa sestaviti še pristajalnik za pobiranje vzorcev in orbiter, ki jih bo iz orbite Marsa tudi dostavil na Zemljo. Največji izziv je marsovsko okolje. Vrhunska tehnologija, s katero opremijo robotske raziskovalce, se z zemeljskimi laboratoriji in človeškimi očmi nikakor ne more primerjati, hkrati pa lahko vzorce prihranijo za raziskovalce v prihodnosti in tehnologijo, ki zdaj niti še ne obstaja. Tako še danes proučujejo vzorce z Lune, ki so jih prinesli astronavti odprav Apollo v 70. letih prejšnjega stoletja.

image_alt
Perseverance prvič zapeljal po Marsu

 

Kitajska z novinko


Vse večja vesoljska velesila bo v prihodnjih petih letih za lunarne odprave zgradila nove orjaške rakete in kapsulo za prevoz človeške posadke. Nova raketa, dolgi pohod 9, bo po navedbah spletnega portala Spacenews visoka okoli 93 metrov in bo imela osrednjo stopnjo s premerom desetih metrov ter poleg drugačne konfiguracije tudi štiri stranske potisnike s petmetrskim premerom. V nizkozemeljsko orbito bo lahko spravila 140 ton. Prvi polet načrtujejo leta 2030. Raketa je zasnovana na dolgem pohodu 5, ki je trenutno največja kitajska raketa. Poleg tega se Kitajska dogovarja z Rusijo o gradnji mednarodne raziskovalne lunarne postaje, saj si v prihodnosti želi tudi stalno lunarno bazo.

Na fotografiji je Dolgi pohod 5. FOTO: Tingshu Wang Reuters
Na fotografiji je Dolgi pohod 5. FOTO: Tingshu Wang Reuters

 

Rekreacija v naravi iz dnevne sobe


Med osamitvijo zaradi pandemije je marsikdo našel možnost za pobeg v navidezni resničnosti. Zdaj je raziskava, ki so jo opravili na univerzi v Portsmouthu in objavili v reviji Health and Technology, pokazala, da so jo odnesli precej dobro. Glavni sklep raziskave je jasen: tisti, ki so si med omejitvami gibanja krajšali čas z naglavnimi kompleti za navidezno resničnost, teh niso uporabljali le za igranje iger, ampak veliko tudi za rekreacijo, druženje, gledanje filmov in meditiranje.

Večina sodelujočih v raziskavi je poročala o dobrem telesnem in duševnem počutju, virtualno življenje pa jih je očitno obvarovalo pred klasičnimi negativnimi učinki zapor in omejitev med pandemijo, torej depresijo, tesnobo, jezo in dolgočasjem. Med 646 sodelujočimi iz 47 držav jih je prav tako večina ugotavljala, da so z naglavnimi kompleti vzdrževali telesno pripravljenost v času, ko so morali ostati doma. Raziskovalci so opozorili, da študija sloni na pričevanjih uporabnikov tehnologije, ki so sami ocenjevali svoje počutje, zato predlagajo temeljitejšo raziskavo, v kateri bi udeležence spremljali znanstveniki v nadzorovanih razmerah.
 

Manj sledenja v oglaševalske namene


Tehnološko podjetje Google je napovedalo, da bo spremenilo sistem sledenja uporabnikom njihovih aplikacij za namene oglaševanja. Podatkov o piškotkih naj ne bi več posredovali tretjim osebam, saj naj bi jim nova tehnologija omogočala analiziranje skupin uporabnikov s skupnimi interesi brez posamičnega sledenja dejavnosti. Seveda pa bo Google za ciljano oglaševanje še vedno uporabljal informacije, ki jih pridobi od uporabnikov svojih produktov, pri čemer ima prednost pred tekmeci, saj je njegov iskalnik najbolj priljubljena spletna stran na svetu.

FOTO: Eva Hambach AFP
FOTO: Eva Hambach AFP

 

Sejem E3 tudi letos samo virtualno


Kot kaže, na sejmu Electronic Entertainment Expo tudi letos ne bo klasičnih stojnic in druženja. Razstave iger in njim namenjene elektronike namreč ni več na seznamu losangeleške komisije za konvencije in turizem. Prostore, ki so bili namenjeni sejmu, bi sicer lahko uporabili kot studie za prenose v živo, če bo sejem potekal virtualno. Zadnji E3 v klasični sejemski obliki je bil izpeljan leta 2019, potem pa ga je zaradi covida-19 doletela enaka usoda kot druge prireditve v živo. Zaradi pandemije podjetja in založniki pripravljajo lastne predstavitvene dogodke in prav lahko se zgodi, da bo takšna praksa postala stalnica tudi po sprostitvi omejitev druženja.

Komentarji: