Nasa za zamude krivi Jeffa Bezosa

Že dlje časa je bilo slutiti, da se ciljno leto 2024, ko so si Američani znova želeli pristati na Luni, izmika. Pri Nasi so zdaj to potrdili, zanimivo pa je, da so za to okrivili tudi Blue Origin.

Prvi mož Nase Bill Nelson je nove načrte predstavil pet dni po tem, ko je ameriško sodišče zavrnilo tožbo podjetja Jeffa Bezosa, ki je Naso tožil zaradi neizbire njihovega predloga lunarnega pristajalnika in dalo zeleno luč edinemu izbranemu kandidatu – podjetju Spacex. »Izgubili smo skoraj sedem mesecev v sodnem postopku in to je prvi ponovni pristanek človeka na Luni zamaknilo vsaj v leto 2025,« je dejal. Med procesom se Nasa namreč ni smela dogovarjati s podjetjem Elona Muska glede gradnje pristajalnega sistema za astronavte.

Bezos nad Naso še s tožbo

»Prejšnji petek sem govoril z Gwynne Shotwell (operativno direktorico Spacexa). To je bil naš prvi stik, ki smo ga lahko imeli o pristajalniku. Strinjamo se, da se na Luno vrnemo kar se da hitro, a seveda varno,« je še dodal. Pri Nasi so kot razloge za zamudo še našteli prenizko financiranje, saj Kongres ni odobril sredstev za dva različna pristajalna sistema, in pandemijo. Ponovni pristanek na Luni leta 2024 je začrtala še Trumpova administracija, a je bilo že takrat glede na to, koliko infrastrukture je potrebne za tak dosežek, jasno, da bo cilj težko uresničljiv, z zamenjavo oblasti se je to prepričanje le še utrdilo, saj vesoljski programi niso na prvih mestih proračunskih postavk.

Kapsula Orion FOTO: Joe Skipper/Reuters

Nasa je zdaj osredotočena predvsem na odpravi Artemis I in II. Jasnega časovnega načrta Nelson na novinarski konferenci ni predstavil, je pa povedal, da odprave Artemis II, v kateri bo že sodelovala posadka, ne bo pred majem 2024, kar je precej kasneje od prvotnih načrtov. Gre za podobno odpravo kot Apollo 8, ko so astronavti potovali okoli Lune. Artemis II bo vključeval raketo SLS in kapsulo Orion. Z zamudami je tudi narasla cena. Gradnja Oriona bo po najnovejših podatkih znašala 9,3 milijarde dolarjev, kar je skoraj 40 odstotkov več od prvotno načrtovanih stroškov. Pred pristankom človeka na Luni se bo moral izkazati tudi Spacex, ki bo moral uspešno pristati na površju in z njega tudi vzleteti z izbranim projektom Starship.

Nelson je še poudaril, da če hoče Nasa vsaj desetkrat pristati na Luni, potrebuje tudi precej več sredstev, ki jih pričakujejo s proračuni od leta 2023 naprej.

Ameriški astronavti so bili nazadnje na Luni leta 1972 v okviru misije Apollo 17.