Neptun in njegovi obroči v vsej svoji lepoti
Ko nam nekdo omeni planet z obroči, verjetno vsi pomislimo na Saturna in njegove kraljevske prstane, za katere je po najnovejši teoriji žrtvoval eno izmed svojih lun. Vendar imajo še trije velikani v našem osončju obroče, le da so ti manj izraziti. Precej pozabljena planeta sta predvsem Uran in Neptun, vendar je vrhunski teleskop James Webb poskrbel, da Neptun zasije pred njegovimi ostrimi objektivi.
Ne le, da je to najboljši posnetek obročev Neptuna v več kot 30 letih, vsekakor so kamere znanstvenikom ledenega orjaka prestavile v povsem novi luči. Mimo Neptuna je leta 1989 švignil Voyager 2, posnel je nekaj fotografij, ki jih še zdaj s pridom uporabljamo, vendar posnetki niso razkrili vseh planetovih obročev, kot jih je mogoče videti na najnovejših infrardečih posnetkih planeta.
Neptun je ledeni velikan, ki je kar 30-krat bolj oddaljen od Sonca kot Zemlja in Sonce obkroži v 164 letih. Odkrili so ga leta 1864. Za razliko od plinskih velikanov Jupitra in Saturna je Neptun sestavljen tudi iz težjih elementov kot sta vodik in helij, med drugim mu metan daje modrikasto barvo, ki je razvidna s posnetka Webbovega starejšega brata Hubbla. Planet tokrat ni videti kot smo ga vajeni, preprosto zato, ker Webbova bližnjeinfrardeča kamera NIRCam snema v infrardeči in ne vidni svetlobi, kot Hubble, posledično je planet videti precej temen, z izjemo območij, kjer so oblaki ledenega metana visoko v atmosferi in odbijajo sončno svetlobo, so pojasnili pri Esi in Nasi.
Na posnetku je viden tudi svetlejši pas nad ekvatorjem, gre za atmosferski pas, ki poganja Neptunove vetrove in neurja. Ob ekvatorju je namreč toplejše, posledično je ta toplota tudi bolj izrazita na infrardečih posnetkih.
Webb je v objektive ujel tudi sedem od Neptunovih 14 znanih lun. Najbolj svetleča »zvezda« je Triton. Ta je prekrit z ledenim dušikom, zato odbija okoli 70 odstotkov sončne svetlobe. Prav zato je kar nekoliko zastrl svoj planet, ker na njem metan absorbira svetlobo. Triton se okoli Neptuna vrti retrogradno (torej vzvratno), zato astronomi menijo, da je Triton nebesno telo, izvirajoč iz Kuiperjevega pasu (območje kopice nebesnih teles za Neptunovo orbito, od tam izvira večina kometov, v pasu denimo kroži Pluton), vendar ga je Neptunova gravitacija pritegnila in ujela. Kot so dodali pri vesoljskih agencijah, bo Webb v prihodnjih letih še opazoval Neptun in njegovo nenavadno luno Triton.
Saturnova izgubljena luna
Saturn ima najlepše obroče med planeti v naši soseščini in kot menijo astronomi z inštituta za tehnologijo v Massachusettsu in univerze v Kaliforniji Berkeley jih je dobil tako, da je zdrobil eno izmed svojih lun. Še vedno jih ima več kot dovolj, to je 82 (znanih), kar je največ od vseh planetov v osončju. Astronomi menijo, da je pred 160 milijoni let ena izmed lun izgubila stabilno orbito in se preveč približala planetu, gravitacija jo je nato uničila. Večino – 99 odstotkov – materiala naj bi padlo v atmosfero, preostanek pa danes vidimo v obliki prstanov. Prejšnje študije so že ugotavljale, da so obroči stari le okoli 100 milijonov let, nova teorija nastanka obročev to pravzaprav potrjuje.
