Neumne molekule, pametne celice

Predstavite nam instrument, ki ga najpogosteje ali najraje uporabljate pri delu.

Najraje uporabljam svetlobne mikroskope, ki jih lahko razstavim, predelam in po svoje sprogramiram. Med njimi je superločljivi mikroskop, s katerim lahko razločimo tudi desetkrat manjše podrobnosti, kot so bili znanstveniki še v 20. stoletju prepričani, da jih bo kdaj mogoče opazovati z vidno svetlobo. Trik, ki si je zaslužil Nobelovo nagrado, me vedno znova navduši – kot bi vsakega z dioptrijo 10, ko si prvič nadene očala.

Kako bi povprečno razgledanemu v največ sto besedah razložili, kaj raziskujete?

Fascinira me, kako se ogromna množica »neumnih« molekul, ki vsaka zase samo malo miga naokoli, sestavi v tako osupljivo delujočo napravo, kot je celica – in množica teh v zares »pameten« organizem. Zato raziskujem, kako se naše celice spopadajo z izzivi, ki so jim izpostavljene, recimo kako imunske celice prepoznajo svojo tarčo ali kako se celice v pljučih branijo pred vdihanimi delci. Pri tem me predvsem zanima, kako potekajo »boji« ali »sodelovanja« med molekulami, ki določajo končni odziv celice. Da lahko vse to vidimo, moramo delovanje mikroskopov nenehno prilagajati in izboljševati.

Kako na vaše raziskovanje vpliva koronavirus?

V laboratoriju zdaj delamo posamično v vnaprej določenih izmenah, tako da se je delo seveda upočasnilo. Najbolj manjkajo sprotne diskusije v živo, med katerimi se kalijo ideje – to je ključen element ustvarjalnega dela skupine ljudi z znanjem iz fizike, biologije, kemije, računalništva in še marsičesa. Upam pa, da bomo v tej situaciji okrepili zavedanje javnosti, zakaj je vrhunska znanost koristna za družbo, ter s tem utrdili zastopanost glasu stroke in razuma pri družbeno pomembnih odločitvah.

Zakaj imate radi znanost?

Premagovanje izzivov na poti večnega iskanja resnice je svojevrsten užitek – z vsakega osvojenega vrha zagledaš deset novih, še višjih, še bolj mikavnih vrhov.

Kaj dobrega bi vaše delo lahko prineslo človeštvu?

Diagnostika in terapija temeljita na razumevanju delovanja našega telesa na ravneh od posameznih molekul do celotnega organizma. Še posebno v prihajajočem obdobju personalizirane medicine bo treba razvozlati veliko zapletenih podrobnosti, kako molekule in celice sodelujejo med seboj. Z novim znanjem bomo lahko odkrili zdravstvena neravnovesja, še preden zbolimo, ali določili za vsakega posameznika najučinkovitejši način zdravljenja. Trudim se, da bom imel pri tem napredku za človeštvo kaj prstov vmes.

Kdaj ste vedeli, da boste znanstvenik?

Med študentskim delom na Institutu Jožef Stefan sem okusil raziskovanje na interdisciplinarnem področju biofizike, kar me je povsem zasvojilo.

Kaj zanimivega poleg raziskovanja še počnete?

Raziskujem in občudujem lepote sveta zunaj laboratorija – najraje pobegnem v naše čudovite gore in gozdove v družbi otrok, žene in fotoaparata.

Kaj je ključna lastnost dobrega znanstvenika?

Če moram izbrati eno, je to večna otroška radovednost, a brez ustvarjalnosti, vztrajnosti in poštenja se tudi ne pride daleč.

Katero bo najbolj prelomno odkritje ali spoznanje v znanosti, ki bo spremenilo tok zgodovine v času vašega življenja?

Nedvomno »zelene tehnologije«, s katerimi bomo ohranili planet sprejemljiv za življenje in omogočili nadaljevanje zgodovine. Medtem nam bo življenje vsekakor spremenil tudi razmah personalizirane medicine, s čimer bomo pridobili sproten vpogled v delovanje lastnega telesa, saj se med seboj v marsičem močno razlikujemo.

Bi odpotovali na Mars, če bi se vam ponudila priložnost?

Ne – čas in sredstva bi raje namenil temu, da na Zemlji ohranimo edinstveno okolje, v katerem živimo. Sem pa prepričan, da bi kratek izlet v orbito ali na Luno vsakemu pomagal začutiti to edinstvenost, saj samo razumevanje očitno pogosto ni dovolj.

Na kateri vir energije bi stavili za prihodnost?

Sonce in veter – ter iznajdljivost ljudi.

S katerim znanstvenikom v vsej zgodovini človeštva bi šli na kavo?

Z Leonardom da Vincijem, enim najbolj vsestranskih genijev in vizionarjev, ali z Richardom Feynmanom, ki je s prodornim umom in razumljivimi besedami zaznamoval veliko več kot samo fiziko 20. stoletja. Med današnjimi sta mi navdih Stefan W. Hell, izumitelj superločljivih mikroskopij, ter Elon Musk – oba zavračata miselne omejitve, ki ne temeljijo na osnovnih načelih ustroja narave, ter s tem odločno premikata meje človeštva.

Katero knjigo, film, predavanje, spletno stran s področja znanosti priporočate bralcu?

Priporočam knjigo Kratka zgodovina skoraj vsega Billa Brysona, ki na privlačen način predstavi, kako je človeštvo zgradilo razumevanje sveta, ki nam je danes tako samoumevno. Za spremljanje novih odkritij je odličen portal Theconversation.com, kjer prispevke skupaj oblikujejo znanstveniki in novinarji, med domačimi viri pa recimo Kvarkadabra.

Česa ne vemo o vašem področju, pa bi nas presenetilo?

Za marsikoga je še vedno nepredstavljivo, da lahko v živih celicah opazujemo, kaj počnejo posamezne molekule.