Od oljk do vinske trte

Jan Reščič raziskuje, kako se vinska trta odziva na pomanjkanje vode.
Fotografija: Jan Reščič FOTO: Casarsa Guru

 
Odpri galerijo
Jan Reščič FOTO: Casarsa Guru  

Predstavite nam instrument, ki ga najpogosteje ali najraje uporabljate pri delu.

Najpogosteje računalnik, najraje pa prenosni infrardeči analizator plinov – instrument, s katerim merimo oziroma ugotavljamo, kako fotosintezno aktivna je rastlina.

Kako bi povprečno razgledanemu v največ sto besedah razložili, kaj raziskujete?

Hm, že ko me vprašajo, kaj sem študiral, in povem, da agronomijo, dobim nazaj: aha, ekonomijo (smeh). Raziskujem na področju vinogradništva. V okviru doktorskega študija sem se posvečal ukrepom na listni steni vinske trte in njihovemu vplivu na kemijsko sestavo grozdja in vina. Trenutno pa se posvečam podnebnim spremembam in trajnostni pridelavi grozdja, natančneje, raziskujem odziv in prilagajanje vinske trte na stresne dejavnike iz okolja, predvsem vodo oziroma njeno pomanjkanje (sušni stres), v povezavi s fiziologijo in metabolizmom vinske trte. V prihodnosti pa mogoče še kakšen drug dejavnik, na primer svetlobo, ali interakcijo več dejavnikov. Aktualna postaja tudi mikro- oziroma nanoplastika.

Zakaj imate radi znanost?

Ker raziskovanje neke teme odpira še mnogo novih vprašanj. Nemalokrat rečemo, da na določen in vsaj na videz preprost proces odgovora še ne poznamo. Znanost je navdihujoča, omogoča veliko ustvarjalnosti.

Kaj dobrega bi vaše delo lahko prineslo človeštvu?

Raziskave vodnega oziroma sušnega stresa pri vinski trti v prvi vrsti omogočajo boljše poznavanje delovanja in odzivov vinske trte, potreb po vodi, s tem pa bolj trajnostno upravljanje z vodo in vodnimi viri, kar je, če smo iskreni, dandanes vedno bolj pomembno. Nenazadnje pa prispevamo tudi k dvigu kakovosti pridelave, predvsem z vidika spojin, ki prispevajo k okusu in aromi vina.

FOTO: Jure Eržen

 
FOTO: Jure Eržen  

Kdaj ste vedeli, da boste raziskovalec?

Že od malega me je zanimala narava, predvsem pa kmetijstvo. Po gimnaziji odločitev za študij agronomije ni bila težka in med študijem sem se z veseljem vključeval v razne projektne naloge. Takrat me sicer vinogradništvo ni posebej zanimalo oziroma zame ni bilo izziv. Mislil sem si, saj o tem vem že vse, doma smo imeli namreč vinograd, zato sem se bolj posvečal oljkam. Da bom raziskovalec, sem spoznal šele, ko se mi je ob koncu študija ponudila priložnost za mladega raziskovalca na vinogradništvu, ki sem jo brez obotavljanja pograbil. No, potem sem ugotovil, da o vinski trti le ne vem vsega, in seveda sta me znanost in raziskovalno delo potegnila vase.

Kaj zanimivega poleg raziskovanja še počnete?

Poleg raziskovanja predavam na fakulteti za vinogradništvo in vinarstvo Univerze v Novi Gorici. Iz študijskih let sem še vedno ohranil nekaj strasti do oljk, že več let sem aktiven v lokalnem oljkarskem društvu, kjer prispevam predvsem s strokovnim znanjem. Zadnje leto v društvu tudi razvijam svoje čute v okviru senzoričnega ocenjevanja oljčnega olja. Prosti čas, kolikor ga ostane, pa rad izkoristim za rekreativno kolesarjenje, sprehod v naravi ali druženje s prijatelji.

image_alt
Znanost je gonilo tehnološkega napredka

Kaj je ključna lastnost dobrega znanstvenika?

Dvom, radovednost, vztrajnost.

Katero bo najbolj prelomno odkritje ali spoznanje v znanosti, ki bo spremenilo tok zgodovine v času vašega življenja?

Mogoče ne samo eno, ampak vsa spoznanja, odkritja, povezana z varovanjem zdravja ljudi in okolja.

Bi odpotovali na Mars, če bi se vam ponudila priložnost?

Bi, pa še svet bi lahko videl z drugačne perspektive. Včasih moramo na stvari pač pogledati tudi z drugega zornega kota.

Na kateri vir energije bi stavili za prihodnost?

Vsekakor na energijo sonca. Pa še druge obnovljive vire, vodo, veter ...

S katerim znanstvenikom v vsej zgodovini človeštva bi šli na kavo?

Prvi mi pride na misel Jan Baptist van Helmont, ne zato, ker se imenuje enako kot jaz, ampak ker je prvi odkrival ozadje fiziologije in fotosinteze v rastlinah.

Katero knjigo, film, predavanje, spletno stran s področja znanosti priporočate bralcu?

Priporočam poljudnoznanstvene dogodke Znanost na cesti, televizijsko oddajo Ugriznimo znanost in na youtubu objavljena predavanja Znanstveni večeri Univerze v Novi Gorici.

Česa ne vemo o vašem področju, pa bi nas presenetilo?

Da je raziskovanje v vinogradništvu zelo interdisciplinarno, združuje namreč različna področja znanosti, od kemije, fizike, biologije, biokemije, geologije, meteorologije ... Da je vinska trta tudi lahko pod stresom. In pa, da ko želimo določiti vodni status v vinski trti in tleh, moramo meritev opraviti tik pred zoro, ko se včasih po vinogradu sprehajajo (tudi) divji prašiči.

Preberite še:

Komentarji: