Prvič posneli rojevanje novega osončja

Raziskovalci so prvič natančno določili trenutek, ko so se v kaosu okoli zvezde delci snovi začeli strjevati. »Prvič smo identificirali najzgodnejši trenutek, ko se je začelo nastajanje planetov okoli zvezde, ki ni naše Sonce,« je pojasnila Melissa McClure, profesorica na Univerzi v Leidnu na Nizozemskem in glavna avtorica nove študije, ki je bila objavljena v reviji Nature.

Odkritje je pomembno predvsem zato, da bi razumeli, kako so se pred več kot štirimi milijardami let začeli snovati planeti – med temi Zemlja – okoli Sonca. Za opazovanje sistema okoli mlade zvezde HOPS-315 so uporabili teleskop Alma in vesoljski teleskop James Webb.

Zvezda jih je pritegnila, ko so v njeni bližini zaznali kristalne silikatne minerale, ki so značilen znak nastajanja planetov. Ti se po pojasnilih astronomov oblikujejo, ko mineralna zrna kondenzirajo in se nato združijo v vročih diskih plina in prahu, ki se vrtijo okoli novorojenih zvezd. Silikatni minerali, ki so v glavnem sestavljeni iz silicija in kisika, kondenzirajo pri izredno visokih temperaturah, trdne snovi se nato povezujejo in pridobivajo velikost in maso ter nase vežejo vse več plinov in prahu. V našem osončju so ostanki prvih mineralnih zrn ujeti v starodavnih meteoritih.

Protozvezda, ki se nahaja v ozvezdju Orion in je od nas oddaljena približno 1300 svetlobnih let, se je na srečo astronomov prav lepo nastavila objektivom. Curki plinov, ki jih v okolico poganja novo rojena zvezda, pogosto blokirajo pogled na okoliški disk plinov in prahu, ki jih imenujejo tudi protoplanetarni diski, HOPS-315 pa je obrnjena tako, da je bil disk v celoti viden.

Astronomi so že prej opazili mlade diske, v katerih so bili mladi, masivni planeti, vendar še nikoli niso opazili tako zgodnje faze. »Vedno smo vedeli, da se morajo prvi trdni deli planetov oblikovati prej, v zgodnejših fazah,« je dejala Melissa McClure.

Animacija kondenzacije snovi:

Rezultati opazovanj zvezde HOPS-315 kažejo, da je silicijev oksid prisoten okoli mlade zvezde v plinastem stanju, pa tudi v kristalnih mineralih. To pomeni, da se je ravno začel strjevati. Minerale je prvi opazil Webbov teleskop, nato so v smeri teh signalov obrnili še teleskope Alma, ki jih v Čilu upravlja Evropski južni observatorij.

Astronomi so sicer na podlagi preučevanj starodavnih meteoritov že dodobra sestavili zgdbo o nastanku našega osončja, vendar pa »akcijski posnetki, kot je ta novi, ponujajo nove ugotovitve«. »Pomembno je pogledati v preteklost in opazovati, kaj je doživljalo naše Sonce, ko je bilo staro le 100.000 let,« je poudarila raziskovalka.