Galerija
S feromoni »seksi rastlin« nad škodljivce
Slovenski znanstveniki z Nacionalnega inštituta za biologijo sodelujejo pri razvoju biotehnološke proizvodnje feromonov, ki zagotavljajo varno in trajnostno alternativo škodljivim pesticidom.
Gosenice. FOTO: Shutterstock
Ličinke žuželk spadajo med najbolj agresivne škodljivce v kmetijstvu. Zaradi podnebnih sprememb pa se povečuje število žuželčjih škodljivcev, ki povzročijo kar do 80 odstotkov upada pridelka. Pesticidi dodatno poslabšujejo kakovost okolja, alternativo kemični proizvodnji tako predstavlja bioinženiring.
Nacionalni inštitut za biologijo je vključen v konzorcij znanstvenikov Španije, Velike Britanije in Nemčije, ki je v sodelovanju s španskim podjetjem Ecología y Protección Agricola prejel več kot 1,6 milijona evrov iz evropske sheme financiranja ERACoBiotech za boj proti agresivnim škodljivcem s feromoni žuželk.
V okviru projekta bo konzorcij razvijal biotehnološko proizvodnjo feromonov, ki zagotavljajo varno in trajnostno alternativo škodljivim pesticidom, kar bo zmanjšalo obremenitev kmetijstva za okolje, so sporočili z inštituta.
Za komunikacijo žuželke namreč uporabljajo hlapne organske spojine, med katerimi so najbolj znani spolni feromoni, ki jih proizvajajo neoplojene samice, da bi pritegnile samce. V okviru projekta SUSPHIRE znanstveniki uporabljajo pristope sintezne biologije za proizvodnjo spolnih feromonov žuželk v rastlinah in glivah. Projekt SUSPHIRE, katerega osnova je projekt Politehnične univerze v Valenciji z naslovom »SexyPlant«, je namenjen optimizaciji tega pilotnega primera uporabe sintezne biologije za feromone metuljev, dodatno pa bodo nove raziskave v okviru projekta identificirale in potrdile ključne encime za biosintezo feromonov druge skupine žuželk, kaparjev (Coccoidea).
Slovenski del projekta financira Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, vodi pa ga doc. dr. Špela Baebler z Nacionalnega inštituta za biologijo. »S kombinacijo pristopov sistemske, sintezne biologije in bioinformatike bomo prenesli metabolne poti za biosintezo feromonov iz žuželk v rastline in glive. Spolni feromoni se že uporabljajo v boju proti škodljivcem, vendar je za mnoge vrste proizvodnja tehnično zahtevna in draga. Bioinženiring zato predstavlja alternativo kemični proizvodnji, hkrati pa razširja nabor feromonov, ki bodo prijaznejši okolju,« je bila jasna Baeblerjeva.
Projekt SUSPHIRE bo pokazal, da biosinteza lahko zagotovi trajnostno in ekonomično platformo za komercialno proizvodnjo žuželčjih feromonov in zmanjša proizvodne stroške za feromone, katerih kemična proizvodnja trenutno ni ekonomična, napovedujejo na inštitutu.
Nacionalni inštitut za biologijo je vključen v konzorcij znanstvenikov Španije, Velike Britanije in Nemčije, ki je v sodelovanju s španskim podjetjem Ecología y Protección Agricola prejel več kot 1,6 milijona evrov iz evropske sheme financiranja ERACoBiotech za boj proti agresivnim škodljivcem s feromoni žuželk.
V okviru projekta bo konzorcij razvijal biotehnološko proizvodnjo feromonov, ki zagotavljajo varno in trajnostno alternativo škodljivim pesticidom, kar bo zmanjšalo obremenitev kmetijstva za okolje, so sporočili z inštituta.
Za komunikacijo žuželke namreč uporabljajo hlapne organske spojine, med katerimi so najbolj znani spolni feromoni, ki jih proizvajajo neoplojene samice, da bi pritegnile samce. V okviru projekta SUSPHIRE znanstveniki uporabljajo pristope sintezne biologije za proizvodnjo spolnih feromonov žuželk v rastlinah in glivah. Projekt SUSPHIRE, katerega osnova je projekt Politehnične univerze v Valenciji z naslovom »SexyPlant«, je namenjen optimizaciji tega pilotnega primera uporabe sintezne biologije za feromone metuljev, dodatno pa bodo nove raziskave v okviru projekta identificirale in potrdile ključne encime za biosintezo feromonov druge skupine žuželk, kaparjev (Coccoidea).
Slovenski del projekta financira Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, vodi pa ga doc. dr. Špela Baebler z Nacionalnega inštituta za biologijo. »S kombinacijo pristopov sistemske, sintezne biologije in bioinformatike bomo prenesli metabolne poti za biosintezo feromonov iz žuželk v rastline in glive. Spolni feromoni se že uporabljajo v boju proti škodljivcem, vendar je za mnoge vrste proizvodnja tehnično zahtevna in draga. Bioinženiring zato predstavlja alternativo kemični proizvodnji, hkrati pa razširja nabor feromonov, ki bodo prijaznejši okolju,« je bila jasna Baeblerjeva.
Žuželčji spolni feromoni se v kmetijstvu ciljano uporabljajo kot vrstno specifična metoda za motenje parjenja in razmnoževanja škodljivih žuželk. Predstavljajo trajnostno alternativo klasičnim pesticidom, katerih uporaba je vedno bolj omejena zaradi njihovega nespecifičnega delovanja in posledično negativnih posledic na biotsko raznovrstnost. Žuželčji feromoni se že uporabljajo za zatiranje škodljivcev, vendar je trenutno edini pristop za njihovo proizvodnjo kemična sinteza, kjer je uporaba škodljivih kemikalij neizogibna. Za nekatere feromone pa zaradi njihove kompleksne strukture kemična sinteza stroškovno ni učinkovita.
Projekt SUSPHIRE bo pokazal, da biosinteza lahko zagotovi trajnostno in ekonomično platformo za komercialno proizvodnjo žuželčjih feromonov in zmanjša proizvodne stroške za feromone, katerih kemična proizvodnja trenutno ni ekonomična, napovedujejo na inštitutu.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Berite Delo 3 mesece za ceno enega.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Predstavitvene vsebine
VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine
Komentarji