Satelitski posnetki razkrivajo, kako slaba ideja je to
Otok, kamor želijo preseliti pripadnike manjšine Rohinga, povsem neprimeren, saj je velikokrat poplavljen.
Odpri galerijo
Otok Thengar Char - zelena črta prikazuje največji obseg otoka, rdeča najmanjši, ko je torej skoraj polovica otoka pod vodo. FOTO: Eo4humen+
V eni najhujših begunskih kriz je od avgusta 2017 več kot 700.000 pripadnikov manjšine Rohinga iz Mjanmara pobegnilo v sosednji Bangladeš, ki pa se tudi sam sooča s številnimi težavami. Bangladeška vlada tako predlaga, da bi begunce premestili na nižinski otok, a posnetki satelita Sentinel-1, kot so zapisali pri Evropski vesoljski agenciji (ESA), razkrivajo, kako zelo neprimeren kraj je to.
Območje Cox’s Bazar, kamor so prebegnili pripadniki muslimanske manjšine pred vojaškim nasiljem, je eno najbolj gosto poseljenih območij, že pred zadnjo krizo je Bangladeš gostil več kot 200.000 pripadnikov iz sosednje države in gostitelji so nujno potrebovali rešitev in jo našli v otokih Thengar Char – gre za nekaj (in to z razlogom) neposeljenih otočkov v Bengalskem zalivu.
Že ob omembi ideje se je na bangladeško vlado vsul plaz kritik, da ta rešitev vsekakor ni primerna, saj otoke vseskozi bičajo cikloni, obale se velikokrat poplavljene, ob nevihtnih plimah voda naraste tudi do šest metrov in tako so nekateri otočki povsem pod vodo. Poplave grozijo tudi ob monsunskem deževju, ki traja od junija do oktobra.
Ob takšnih vremenskih ekstremnih dogodkih satelitski posnetki prikazujejo celotno sliko, seveda pa so v pomoč tudi reševalnim organizacijam. V tem primeru pa, kot so poudarili pri ESA, so podatke satelita Copernicus Sentinel-1 uporabili za prikaz, kako zelo nevaren je Thengar Char.
Andreas Braun z univerze Tübingen je pojasnil, da so nove posnetke primerjali s starimi in tako ugotovili, kako so se otoki spreminjali od leta 1991.
»Izkazalo se je, da so nekateri otočki tam šele od leta 2009, in so nastali z nalaganjem usedlin, ki jih je v zaliv prineslo s Himalaje,« je dejal in nadaljeval, da se otoki še spreminjajo in tako so ugotavljali, kakšen je bil največji, najmanjši in povprečen obseg otokov.
»Najpomembneje, s posnetkov Sentinela-1, ki je postal operativen leta 2014, smo ugotovili, da je bil otok, ki trenutno obsega 60 kvadratnih kilometrov, večkrat poplavljen in v najhujšem scenariju se je obseg kopnega zaradi poplav zmanjšal na vsega 39 kvadratnih kilometrov.«
Sentinel-1 tako po mnenju evropske vesoljske agencije vladi daje izjemno trdne dokaze, da vsekakor ni primerno že tako ranljivo skupino ljudi prestaviti na negostoljuben otok, kjer do zdaj ni bilo nikakršne infrastrukture, od celine pa je oddaljen dve uri poti s čolnom. Se bo bangladeška vlada premislila? To bo pokazal čas, znanost je že pokazala svoje.
Območje Cox’s Bazar, kamor so prebegnili pripadniki muslimanske manjšine pred vojaškim nasiljem, je eno najbolj gosto poseljenih območij, že pred zadnjo krizo je Bangladeš gostil več kot 200.000 pripadnikov iz sosednje države in gostitelji so nujno potrebovali rešitev in jo našli v otokih Thengar Char – gre za nekaj (in to z razlogom) neposeljenih otočkov v Bengalskem zalivu.
Že ob omembi ideje se je na bangladeško vlado vsul plaz kritik, da ta rešitev vsekakor ni primerna, saj otoke vseskozi bičajo cikloni, obale se velikokrat poplavljene, ob nevihtnih plimah voda naraste tudi do šest metrov in tako so nekateri otočki povsem pod vodo. Poplave grozijo tudi ob monsunskem deževju, ki traja od junija do oktobra.
Ob takšnih vremenskih ekstremnih dogodkih satelitski posnetki prikazujejo celotno sliko, seveda pa so v pomoč tudi reševalnim organizacijam. V tem primeru pa, kot so poudarili pri ESA, so podatke satelita Copernicus Sentinel-1 uporabili za prikaz, kako zelo nevaren je Thengar Char.
Na podlagi 178 satelitskih radarskih posnetkov od 1991 do 2018 sestavljena slika prikazuje kopno otoka oziroma, kolikokrat je bil del otoka pod vodo. FOTO: Eo4humen+
Andreas Braun z univerze Tübingen je pojasnil, da so nove posnetke primerjali s starimi in tako ugotovili, kako so se otoki spreminjali od leta 1991.
»Izkazalo se je, da so nekateri otočki tam šele od leta 2009, in so nastali z nalaganjem usedlin, ki jih je v zaliv prineslo s Himalaje,« je dejal in nadaljeval, da se otoki še spreminjajo in tako so ugotavljali, kakšen je bil največji, najmanjši in povprečen obseg otokov.
»Najpomembneje, s posnetkov Sentinela-1, ki je postal operativen leta 2014, smo ugotovili, da je bil otok, ki trenutno obsega 60 kvadratnih kilometrov, večkrat poplavljen in v najhujšem scenariju se je obseg kopnega zaradi poplav zmanjšal na vsega 39 kvadratnih kilometrov.«
Sentinel-1 tako po mnenju evropske vesoljske agencije vladi daje izjemno trdne dokaze, da vsekakor ni primerno že tako ranljivo skupino ljudi prestaviti na negostoljuben otok, kjer do zdaj ni bilo nikakršne infrastrukture, od celine pa je oddaljen dve uri poti s čolnom. Se bo bangladeška vlada premislila? To bo pokazal čas, znanost je že pokazala svoje.
