Saturn se je s prstani okitil, ko so Zemlji vladali dinozavri

Ključne podatke je znanstvenikom v zadnjih izdihljajih priskrbela sonda Cassini.
Fotografija: Saturn FOTO: Nasa
Odpri galerijo
Saturn FOTO: Nasa

Saturn se kiti s svojimi »prstani«, a dolgo časa je bil brez njih. Znanstveniki so iz podatkov sonde Cassini ugotovili, da so se obroči morda nastali bistveno kasneje od samega planeta. Ugotovitve, objavljene v znanstveni reviji Science, kažejo, da so obroči nastali v obdobju pred 10 in 100 milijoni let. Iz perspektive našega planeta to pomeni, da so se oblikovali v času, ko so po Zemlji lomastili dinozavri.

Saturn se je, tako kot drugi planeti v našem osončju, oblikoval pred 4,5 milijarde let. Že dolgo so znanstveniki domnevajo, da je obroče, ki so večinoma sestavljeni z nekaj centimetrov do nekaj metrov velikih kosov ledu, planet k sebi pritegnil mnogo let kasneje.

Da bi natančno ugotovili starost prstanov, so morali znanstveniki izvedeti težo samih obročev oziroma koliko materiala vsebujejo, navaja Nasin laboratorij za reaktivni pogon (JPL). Te podatke jim je v zadnjih izdihljajih leta 2017 priskrbela sonda Cassini, ki se je v zadnjih orbitah okoli planeta 22-krat spustila skozi območje med planetom in obroči. Ob spustih so instrumenti lahko izmerili, kako gravitacijske sile tako planeta kot obročev vplivajo na sondo, posledično so lahko dokazali maso obeh preučevanih objektov.

»Šele ko se je Cassini v zadnjih orbitah povsem približal Saturnu, smo lahko zbrali meritve, ki nam omogočajo nova odkritja. S tem delom je sonda tudi izpolnila temeljne cilje misije, ne le, da smo ugotovili maso obročev, s to informacijo smo tudi redefinirali modele in dokazali starost obročev,« je povedal vodilni avtor študije z rimske univerze Sapienza Luciano Iess.

Manjša kot je masa obročev, mlajši so. V daljšem obdobju bi se nanje namreč nalepilo več medplanetarnih smeti oziroma prahu, zato bi bili obroči temnejši in tudi težji. Znanstveniki nadaljujejo z raziskovanjem, kako so se sploh oblikovali. Glede na »mladost«, večjo težo dobivajo teorije, da je komet zataval preblizu in ga je planet z gravitacijo raztrgal, morda pa so obroči ostanki razpadlih ledenih lun, so še navedli pri JPL.



Tako kot so nastali, bodo, kot ugotavljajo Nasini znanstveniki, čez nekaj sto milijonov let tudi izginili.

Komentarji: