Starlinerjeve težave na poti do vesolja
V tretje gre rado. Na to računajo pri ameriškem Boeingu. Njihova kapsula za prevoz astronavtov starliner je znova na izstrelišču, pripravljena, da poleti do mednarodne vesoljske postaje (ISS) in si s tem zagotovi zaupanje glavnih pri Nasi, ki presojajo o varnosti. Ko so v igri človeška življenja, napak ne sme biti.
Starliner je decembra 2019 že poletel v orbito, a zaradi programske napake se je napačno odčitaval čas in kapsula je obtičala na napačni višini in ni prispela do postaje. Ko so avgusta lani poskušali ponoviti testni polet, se je zapletlo že na izstrelišču. Le nekaj ur pred izstrelitvijo se je pokazala obsežnejša napaka z ventili za gorivo, ki so se zaradi reakcije med gorivom, aluminijastim materialom in vlago zataknili, in kapsula je znova romala na popravilo. Ventili, kot del pogonskega sistema, so seveda ključni za delovanje pogona v orbiti.
Za tokratni test so menda težave odpravili, vendar se po poročanju Reutersa zapleta med Boeingom in Aerojet Rocketdynom. To podjetje je glavni dobavitelj delov za pogon starlinerja in menda se, kot so za Reuters povedali trije viri, ki ostajajo anonimni, nadaljuje medsebojno obtoževanje, kdo je kriv za napake. Pri Aerojetu po besedah vira menijo, da je Boeing uporabil napačna čistila, zaradi katerih je potem nastala omenjena reakcija, Boeing seveda želi, da napako prizna Aerojet. Spor naj bi bil tako resen, da Boeing razmišlja o zamenjavi ventilov. »Pripravljamo kratkoročne in dolgoročne spremembe ventilov,« so pojasnili v podjetju.
Na nedavni novinarski konferenci o poletu je Michelle Parker, podpredsednica pri Boeingu, poudarila: »Za testni polet 2 imamo ustrezno rešitev [za ventile]. Ne pričakujemo težav. Dolgoročno sicer preučujemo, ali bi lahko sistem še izboljšali. Aluminijasto okovje je morda del problema.«
»Vsekakor smo se iz testnega poleta 1 veliko naučili,« je dodala. Ključno pri tem je, da dokažejo, da so odpravili vse težave.
Vsaka zamuda pri projektih seveda stane … Reuters navaja, da je Boeing od leta 2019 za posodobitve starlinerja porabil okoli 500 milijonov evrov, s tem da zaradi fiksnih pogodb ne more računati na dodatne Nasine prilive. Podjetje je dobre štiri milijarde evrov vredni posel dobilo leta 2014, sočasno s Spacexom, ko je bila ameriška agencija odvisna od ruskih sojuzov za prevoz astronavtov do ISS. SpaceX je nalogo že uspešno pripeljal do konca in zdaj trži svojega dragona tako za Nasine potrebe kot za turistične namene.
Sprva je kazalo, da bo Boeingu uspelo pred Spacexom. Nasa je pravzaprav vseskozi bolj računala na uveljavljeno ameriško podjetje kot na SpaceX, ki ob sklenitvi pogodbe še ni imel takšnega ugleda kot danes – zaradi tega je dobil skoraj pol manj denarja (okoli 2,5 milijarde evrov) in Nasa mu je nato tudi bistveno bolj gledala pod prste kot Boeingu. Zdaj torej še ni jasno, kdaj bo sledil prvi polet starlinerja s posadko. Nasa je lani posadke, ki bi v tem času že morale leteti z njim, preusmerila na urjenje in polete z dragonom. Sicer načrtujejo, da se bosta kapsuli, ko bosta obe pripravljeni, izmenjevali na pol leta, torej bi vsakemu ponudniku plačali en polet na leto.
Strokovnjaki neodvisne komisije za varnost že opozarjajo, da hitenje s poletom s posadko nikakor ni na mestu. Ameriška agencija si želi imeti dve žezli v ognju, da se lahko izogne vnovični odvisnosti od ruske agencije Roskozmos, s katero so zaradi vojne v Ukrajini odnosi na izjemno nizki točki, vendar skupni program na ISS za zdaj še poteka nemoteno.
Starlinerja bodo jutri ponoči ob 0.54 po srednjeevropskem času izstrelili z raketo atlas 5 podjetja United Launch Alliance (ULA). ULA ima še 24 teh raket, nato jih bodo upokojili. Osem jih je namenjenih za starlinerja, od tega dve za testna poleta in šest za operativne. ULA zdaj pripravlja raketo vulcan centaur, ki bo močnejša in cenejša, krstni polet naj bi izvedli letos.
Na tokratnem testnem poletu bo starliner na ISS pripojen od pet do deset dni, nato bo s padali pristal v puščavi v Novi Mehiki na zahodu ZDA. Na ISS bo kapsula pripeljala okoli 225 kilogramov tovora, večinoma bo šlo za hrano in druge potrebščine za posadko, za povratek jo bodo nato napolnili s približno 270 kilogrami opreme, med drugim bo na trdna tla prepeljala uporabljen dušikov-kisikov sistem, s katerim zagotavljajo zrak na postaji. Če tokrat izstrelitev ne bo uspela, je prvi rezervni datum 20. maj.
