Podobno kot za ljudi obstajajo cepiva tudi za rastline

Nika Žibrat je raziskovalka na Odseku za molekularno biologijo in nanobiotehnologijo na Kemijskem inštitutu.

Predstavite nam instrument, ki ga najpogosteje ali najraje uporabljate pri delu.

Tekočinska kromatografija. Beseda je zlepljenka grških besed chroma in graphein in pomeni pisanje z barvami. Takšno poimenovanje se je uveljavilo, ko so znanstveniki v preteklosti ločevali barvila iz rastlin. Danes s to besedo opišemo ločevanje molekul med seboj.

Več v rubriki Znanstvenica spreminja svet

Kako bi povprečno razgledanemu v največ sto besedah razložili, kaj raziskujete?

Rastlinski škodljivci lahko ogrozijo stabilno preskrbo s hrano. V naši raziskavi se ukvarjamo z molekulami – strupi, ki jih ti škodljivci izločajo in lahko povzročijo odmrtje rastlinskih celic. Ko določimo njihovo kemijsko zgradbo, jo tarčno spremenimo in izmerimo, kako se s tem spremeni njihova toksičnost. Podobno kot mi potrebujemo pravi ključ, da odpremo vrata, tudi ti strupi uporabljajo določene »oblike« – molekularne motive – da »odklenejo« celične mehanizme in povzročijo škodo ali celo smrt rastlinskih celic. Z razumevanjem motivov naredimo prvi korak k razvoju strategij, s katerimi tarčno zavremo delovanje in tako omejimo škodo na kmetijsko pomembnih rastlinah.

Zakaj imate radi znanost?

Kritično presojanje informacij še nikoli ni bilo tako zahtevno in pomembno. Etos znanosti je, da dvomi o stvareh. Razumeti znanost je dobra popotnica za življenje.

Kaj dobrega bi vaše delo lahko prineslo človeštvu?

Trenutni nadzor škodljivcev na poljedelskih površinah žal pride z visoko ceno, saj s tem močno vplivamo na floro in favno. Če prepoznamo molekule, odgovorne za uničenje rastlin, jih lahko tarčno onesposobimo. Na ta način bodo škropiva v prihodnosti lahko bolj naravi prijazna.

Kdaj ste vedeli, da boste raziskovalka?

Po končanem študiju sem zaupala instinktu in se odločila, da sprejmem pozicijo mlade raziskovalke na Kemijskem inštitutu, in zdaj sem raziskovalka tukaj šesto leto. Ker me zanima veliko stvari in ker verjamem, da lahko človek v življenju osvoji več področij, tudi nisem povsem prepričana, ali bom to za vedno ostala.

Kaj zanimivega poleg raziskovanja še počnete?

Že štiri leta sem sovoditeljica Meta PhoDcasta, kjer gostimo mlade znanstvenike in znanstvenice z vseh področij znanosti. Gostje ob pogovoru name prenesejo nove perspektive in optimizem. Konec maja v Pritličju v Ljubljani pripravljamo dogodek ob jubilejni 200. epizodi, na katerem se bomo v živo pogovarjale z uveljavljenimi znanstveniki in znanstvenicami. V prostem času najbolj uživam v športu, več ko bi imela časa, več športov pri preizkusila. V zadnjem letu sem usvojila plavanje in maja se bom udeležila svojega prvega triatlona.

Kaj je ključna lastnost dobrega znanstvenika?

Objektivnost in zmožnost kritičnega presojanja informacij. Razvoj metod in instrumentov je v zadnjih letih omogočil izjemen napredek znanosti v zelo kratkem času. Za znanstvenike to pomeni dostop do ogromne količine podatkov, s katerimi si lahko pomagajo pri iskanju odgovorov na raziskovalna vprašanja. A hkrati se, zlasti mladim raziskovalcem, hitro zgodi, da izgubijo rdečo nit svojega osnovnega cilja. V takih trenutkih je ključen dober mentor, ki zna raziskovalca usmeriti nazaj na pravo pot.

Objektivnost je pomembna, saj se skoraj vsak znanstvenik v določenem trenutku svoje kariere sooči z ugotovitvijo, da je njegova raziskovalna pot morda slepa ulica. Takrat je treba ravnati razumno in sprejeti, da ne vodijo vse poti do velikih odkritij. Včasih znanstvenik stori vse prav, a ga omejijo takrat še nezadostno razvite metode ali orodja. V takšnih primerih je odgovornost znanstvenika, da svoje delo dobro dokumentira in s tem ustvari trdno osnovo za nadaljnje raziskave v prihodnosti – takrat, ko bodo nove tehnologije omogočale korak dlje.

Katero bo najbolj prelomno odkritje ali spoznanje v znanosti, ki bo spremenilo tok zgodovine v času vašega življenja?

Tehnologija CRISPR-Cas, ki omogoča tarčno in varno spreminjanje genoma. Z njo lahko rastline naredimo bolj odporne proti suši, visokim temperaturam, škodljivcem in tako zmanjšamo količino škropiv.

Bi odpotovali na Mars, če bi se vam ponudila priložnost?

Če bi dobila povratno vozovnico, absolutno.

Na kateri vir energije bi stavili za prihodnost?

Na kombinacijo obnovljivih virov, kot so sončna, geotermalna in vetrna, ter jedrske fuzije.

S katerim znanstvenikom v vsej zgodovini človeštva bi šli na kavo?

Z Aleksandro Kornhauser Frazer.

Katero knjigo, film, predavanje, spletno stran s področja znanosti priporočate bralcu?

Sem ljubiteljica poljudnoznanstvenih knjig. Menim, da so neprecenljive za ponotranjenje razumevanja znanstvene metode in kritičnega presojanja informacij. Priporočam knjigi Puške, bacili in jeklo: zakaj je človeški razvoj na različnih celinah napredoval različno hitro in Slaba znanost. Priporočila bi tudi film Varuhi formule, saj odlično predstavi dobre in slabe plati znanosti.

Česa ne vemo o vašem področju, pa bi nas presenetilo?

Tako kot se cepimo (imuniziramo) ljudje proti različnim boleznim, tako obstajajo tudi cepiva proti določenim škodljivcem za rastline.