
Neomejen dostop | že od 14,99€
Trak za ušesa, majica s kapuco, nogavice in zaprti čevlji so tudi sredi največje vročine klasični del garderobe marsikaterega zaposlenega, ki delo opravlja v pisarni, glavoboli in prehladi pa so še dodatno breme. »Poleti prejemamo predvsem prijave glede povišanih temperatur in vlažnosti na delovnem mestu, občasno delavci prijavljajo tudi nelagodje zaradi prepiha, pozimi pa zaradi prenizke temperature,« pojasnjujejo na inšpektoratu za delo.
Velika večina zaposlenih v Sloveniji dela v pisarnah, proizvodnih halah, trgovinah in drugih zaprtih prostorih. Raziskave kažejo, kako pomembna je za človekovo zdravje kakovost notranjega zraka. Še posebno ker za štirimi stenami preživimo od 70 do 90 odstotkov časa, pri čemer je stopnja onesnaženosti zraka v zaprtih prostorih tudi do petkrat večja kot na prostem in, kot navajajo v Evropski zvezi za javno zdravje, gram onesnaženja v notranjih prostorih povzroči kar tisočkrat večjo izpostavljenost kot na prostem.
Kakovost zraka v stavbah je tako eden večjih dejavnikov javnega zdravja, saj lahko vodi v resna bolezenska stanja, kot sta astma in pljučni rak, ter druge bolezni in zdravstvene težave, saj povzroča, na primer, alergije, glavobole, vrtoglavice, utrujenost, srčno-žilne bolezni. Pomembno pa vpliva tudi na človekovo dobro počutje ter učinkovitost. V podjetjih naj bi bil eden ključnih dejavnikov produktivnosti. Ta se ob izboljšanju kakovosti zraka v podjetjih ob opaznem zmanjšanju odsotnosti zaradi bolezni po poročanju Harvard Business Review poveča za do osem odstotkov, kognitivne sposobnosti zaposlenih pa do 61 odstotkov.
Po drugi strani slaba kakovost zraka, kot je previsoka temperatura v prostoru, zmanjšuje rezultate zaposlenih za do deset odstotkov. Zmanjšana osredotočenost, ki jo lahko sproža tako imenovani predihani zrak s povečano koncentracijo CO2, je lahko vzrok za več napak pri delu in tudi za delovne nesreče. Prenizka vlažnost v prostoru, ki je izziv predvsem v kurilni sezoni, negativno vpliva predvsem na imunski sistem, s tem pa povečuje možnosti za bolezni in bolniške odsotnosti. Povzamemo lahko, da so podjetja, ki zagotavljajo optimalno kakovost zraka v delovnih prostorih, za deset odstotkov bolj produktivna.
Poleg onesnaževal, ki so v zunanjem zraku in prehajajo tudi v zaprte prostore, zrak v podjetjih še dodatno slabšajo delci in snovi, ki izhajajo iz delovnih procesov ter strojev, opreme in materialov. Pojavljajo pa se v obliki prahu, dima, spor mikroorganizmov, lahko so kemikalije in podobno. Glede na Ambiusovo raziskavo o vplivu kakovosti zraka na zadovoljstvo zaposlenih in produktivnost v ameriških podjetjih delavci najpogosteje opozarjajo na slabo kroženje zraka, prah ter vonj po kemikalijah ali dimu, pa tudi na premalo rastlin v pisarnah, za katere je znano, da imajo sposobnost določene absorbcije delcev iz zraka in zmanjšujejo CO2.
V Sloveniji so kot škodljivosti v delovnem okolju opredeljene toplotne razmere, hrup, osvetlitvene razmere, vibracije, elektromagnetna in umetna optična sevanja ter nevarne kemijske snovi, naštevajo na inšpektoratu za delo. Lani so ugotovili 55 kršitev glede temperature in 13 glede razsvetljave.
Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih delodajalcem nalaga, naj z ustreznimi ukrepi zagotovi, da je v delovnih prostorih vedno dovolj svežega zraka glede na delovne postopke in fizične obremenitve delavcev pri delu. Poskrbeti mora za redno vzdrževanje prezračevalnih naprav. Če na določenih delovnih mestih ne more preprečiti nastajanja plinov, par, hlapov ali prahu v zdravju škodljivih koncentracijah, jih mora opremiti z napravo za lokalno prezračevanje in zagotoviti, da prezračevalne ali klimatske naprave med delovanjem na delovnih mestih ne povzročajo škodljivega prepiha.
Pravilnik določa tudi količino zraka, ki se dovaja v prostor glede na intenzivnost delavčevih opravil. Relativna vlažnost dovedenega zraka je odvisna od njegove temperature. Delovni prostori, ki imajo zadosti velika okna ali druge prezračevalne odprtine in v katerih ne nastajajo emisije škodljivih snovi v zdravju škodljivih koncentracijah, se lahko naravno prezračujejo.
Delodajalec mora tudi zagotoviti, da temperatura zraka v delovnih prostorih med delovnim časom ustreza fiziološkim potrebam delavcev glede na naravo dela in fizične obremenitve delavcev pri delu, razen v hladilnicah, kjer se upošteva merila za delo v mrazu. Temperatura zraka v delovnih prostorih ne sme presegati 28 stopinj Celzija, zaposlenim, ki delajo v tako imenovanih vročih delovnih prostorih, pa mora delodajalec zagotoviti temperaturo do 20 stopinj Celzija v pomožnih prostorih, na hodnikih in stopniščih, ki so v povezavi z vročimi delovnimi prostori. Na inšpektoratu pojasnjujejo, da v poletnih mesecih prejemajo predvsem prijave glede povišanih temperatur in vlažnosti na delovnem mestu, občasno pa tudi zaradi prepiha.
Pri načrtovanju poslovnih ter industrijskih objektov in pri njihovem vzdrževanju se prezračevanje kot enega ključnih dejavnikov pogosto prezre, čeprav pomembno pripomore k vzdrževanju kakovosti zraka v prostoru ter tudi zdravju stavbe. Kot ugotavljajo v podjetju Lunos, kjer izdelujejo prezračevalne sisteme s toplotno rekuperacijo in brez nje, se v podjetjih sicer vse bolj zavedajo pomena kakovosti notranjega zraka, se pa pogostost investicij zelo razlikuje glede na vrsto prostora in velikost podjetja.
»Razlika je opazna predvsem med pisarniškimi prostori in proizvodnimi obrati. V prostorih, kjer dolgotrajna prisotnost ljudi pomeni večjo potrebo po nadzorovani izmenjavi zraka, tipično so to pisarne, podjetja vse pogosteje uvajajo mehansko prezračevanje. Nasprotno pa v proizvodnih halah pogosto še vedno prevladuje naravno prezračevanje ali minimalne tehnične rešitve, razen kadar to zahtevata tehnologija ali zakonodaja,« pojasnjuje Sandra Ivanovič Maričič, vodja marketinga v Lunosu Slovenija. Manjša podjetja in obrtniki se za investicijo večinoma odločijo, ko se srečajo s težavami, kot so vlaga, vonjave ali plesen. V večjih podjetjih pa so prezračevalni sistemi pogosto del širših kadrovskih in trajnostnih strategij, predvsem pri novogradnjah ali celostnih energetskih prenovah.
Podjetja najpogosteje ukrepajo, ko se v delovnih prostorih pojavi plesen ali vlaga – to se zgodi v sanitarijah, garderobah in skladiščih –, ko se v sejnih sobah, kjer potekajo dolgi sestanki, hitro poveča koncentracija CO2, ki jo zaznajo kot slab zrak. Ali pa v prostorih zaznajo neprijetne vonjave, ki motijo zaposlene in obiskovalce, morda povežejo zdravstveno odsotnost zaposlenih z nezadostnim prezračevanjem oziroma želijo zamenjati klasično odpiranje oken z mehanskim prezračevanjem, s čimer se, kot navaja sogovornica, zmanjšajo stroški ogrevanja. Med pomisleki za investicijo se najpogosteje pojavljajo štirje, pravi in hkrati dodaja, da se izkažejo za neupravičene. Podjetja namreč zanima, ali se jim naložba sploh izplača, kakšne gradbene posege bi morali izvesti, če bi se odločili za vgradnjo sistema in na drugi strani, kako moteča bi bila vgrajena naprava za zaposlene ter kakšna dodatna kadrovska in finančna sredstva bi potrebovali za vzdrževanje.
Zmanjšana osredotočenost, ki jo lahko sproža tako imenovani predihani zrak s povečano koncentracijo CO2, je lahko vzrok za več napak pri delu in tudi za delovne nesreče.
»V primerjavi z državami, kot so Nemčija, Avstrija ali skandinavske države, v Sloveniji še vedno nimamo sistemske spodbude za vlaganja v kakovost notranjega zraka. Tam je več spodbud, certifikatov in pravilnikov, ki podjetja motivirajo k prezračevanju – tudi zaradi subvencij. V Sloveniji se pogosto še vedno zanašamo na občutek – ali 'diši' ali ne. A kakovosti zraka ne določa nos, temveč jo določajo merilne naprave, analize in prezračevalni sistem,« ugotavljajo v Lunosu Slovenija in dodajajo, da mehansko prezračevanje ni več le vprašanje udobja, ampak zdravja, učinkovitosti in vse bolj tudi zakonskih in trajnostnih zahtev.
Komentarji