V edinstvenem programu vesoljske medicine bo študij potekal tudi v jamah
V Sloveniji se bo izvajal eden izmed štirih semestrov mednarodnega podiplomskega študijskega programa, ki proučuje fiziologijo in medicino ljudi v vesolju in ekstremnih pogojih. Pri nas se bodo študenti med drugim izobraževali na človeški centrifugi v Planici, na Kaninu in v kraških jamah.
Projekt SpaceMed Erasmus Mundus Joint Master bo skupno trajal šest let, v programu pa sodelujejo Univerza Caen v Normandiji (Francija), Charite univerza v Berlinu (Nemčija) in Mednarodna podiplomska šola Jožef Stefan (Slovenija). Osnovnim koordinatorjem programa pa se je pridružilo že več kot 40 partnerjev, od univerz, inštitutov do podjetij. Skupaj so oblikovali devetletni podiplomski študijski program, na katerega se bodo lahko prijavili študenti iz vsega sveta.
To je nov uspeh slovenskega vesoljskega sektorja, je poudarila Tanja Permozer, vodja Slovenske vesoljske pisarne na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport. »Vesoljski sektor se tako pri nas kot globalno zelo hitro razvija, pojavljajo se novi akterji in nove vsebine. Slovenija z Evropsko vesoljsko agencijo (Esa) sodeluje zelo dobro že od leta 2016, začenja se tudi pogajalski proces za polnopravno članstvo naše države v tej organizaciji. Pripravili smo tudi prvo slovensko nacionalno vesoljsko strategijo, ki ima pet stebrov, eden izmed njih temelji na izobraževanju, raziskavah in razvoju. Esa je sofinancirala človeško centrifugo v Planici in zelo smo veseli, da se bo ta infrastrukturna zmogljivost uporabila tudi za študijske namene,« je pojasnila.
Omenjeni program predstavlja priložnost tudi za slovensko gospodarstvo, ki lahko na ta način pride do mladega, usposobljenega kadra, ki se bo lahko zaposlil tako v gospodarstvu kot v raziskovalnih institucijah, je še dodala. »Študentje podiplomskega študija bodo lahko prispevali k hitrejšemu tehnološkemu razvoju in izboljšanju življenja nasploh – predvsem z vidika zdravja, pa tudi razvoja različnih visokotehnoloških rešitev in naprav, ki se lahko uporabijo tudi na drugih področjih.«
S projektom bo Slovenija še okrepila tudi sodelovanje s Francijo in Nemčijo, ki sta med vodilnimi akterji na področju vesolja. Tovrstno sodelovanje lahko poveča prepoznavnost Slovenije in njenega gospodarstva ter tako odpira nove priložnosti za gospodarsko in tehnološko sodelovanje, je poudarila Permozerjeva, ki meni, da je študijski program dober primer sodelovanja med vladnimi institucijami, raziskovalnimi institucijami in podjetji ter hkrati dobra promocija Slovenije kot turistične destinacije. Mladim iz vsega sveta bodo namreč med semestrom, ki ga bodo preživeli pri nas, predstavili tudi naravne lepote Slovenije, od prestolnice do planin in tudi podzemlja, je poudarila.
Študentje bodo dobili štipendije
Institucije, ki bodo izvajale program SpaceMed, bodo pridobile sredstva za izvedbo v višini 750 evrov na mesec na študenta, na voljo pa bo tudi sto štipendij za najboljše študente v šestih letih, in sicer v višini 1400 evrov na mesec na študenta. Program bo potekal v štirih semestrih – predvidoma bo prvi semester potekal v Caenu, drugi v Berlinu, tretji v Ljubljani, v četrtem pa bodo študentje pripravljali magistrske naloge in samostojno raziskovali.
Človeštvo si želi v prihodnjih letih ne le znova stopiti na Luno, ampak tam postaviti tudi stalne baze, to pa bila odskočna deska za novi veliki korak človeštva, ko bi osvojili tudi površje Marsa. »Izobraževanje kadra, ki bo skrbel za zdravje in dobrobit vesoljskih potnikov in delavcev, je tako ključno,« je bil jasen nosilec projekta prof. dr. Pierre Denise z Univerze Caen. To je pravzaprav vodilo v ustanovitev mednarodnega magistrskega programa (angleško Erasmus Mundus M.Sc. programme). Program Fiziologija in medicina človeka v vesolju in ekstremnih razmerah (angleška kratica SpaceMed) je primarno namenjen študentom biomedicinskih znanosti iz vsega sveta.
Kot je pojasnil prof. Denise, nobena univerza na svetu nima takšnega programa, ki bi povezoval tako široka področja, povezana z vesoljsko medicino in fiziologijo. V program bodo vključeni različni znanstveniki s področja znanosti o življenju, psihologi, zdravniki, biomedicinski inženirji, je naštel. Namen programa je izobraževanje bodočih raziskovalcev, zdravnikov in znanstvenikov, ki bodo vključeni v pripravo in zdravstveni nadzor vesoljskih poletov. Prav tako bo program namenjen izobraževanju inženirjev, ki bodo oblikovali, optimizirali, upravljali in ocenjevali podporne sisteme za življenje v vesolju (in na Zemlji). Erasmus Mundus Joint Master bo študentom omogočil mednarodno sodelovanje, mreženje, multikulturno razumevanje in uporabo tujih jezikov, je še dodal.
Planica in Kanin
V okviru dveletnega študija SpaceMed bo predvidoma vsako leto najmanj 25 študentov v Sloveniji preživelo vsaj en semester, ki traja štiri mesece. Študij se bo začel prihodnje leto, prva dva semestra bosta v Franciji in Nemčiji, tako bodo prvo skupino študentov pri nas sprejeli leta 2025. »Slovenski del izobraževalnega programa bo nadaljevanje programa, ki se bo izvajal v Franciji in Nemčiji. Osredotočen bo na izvajanje praktičnih in terenskih vaj,« je pojasnil prof. dr. Igor Mekjavić z Instituta Jožef Stefan, ki je obenem zaslužen za prenos človeške centrifuge v Slovenijo, zaradi česar je Planica postala eden izmed razvojnih centrov Ese.
»V planiškem laboratoriju Instituta Jožef Stefan se bodo študentje seznanili z učinki breztežnosti in v njem raziskovali, kako bi lahko umetna težnost preprečila negativne učinke breztežnosti na človeka. Glede na to, da bodo bodoča vesoljska plovila in habitati na Luni in Marsu po vsaj verjetnosti hipoksična, se bodo izvajale terenske vaje v sodelovanju z jamarsko (JZS) in planinsko zvezo Slovenije (PZS) v Koči Petra Skalarja na Kaninu. Baza za ta izobraževalni del bo Bovec,« je povedal prof. dr. Mekjavić.
Del izobraževanja bo potekalo tudi v kraških jamah, te že več let obiskujejo tudi astronavti v okviru priprav za bodoče vesoljske misije. Ekstremnost okolja – tema, nizke temperature in odrezanost od zunanjega sveta, ko je komunikacija otežena – je lahko primerljiva z okoliščinami, s kakršnimi se bodo astronavti ukvarjali na površju Lune in Marsa. Preučevali pa bodo tudi druge vplive ekstremnih razmer, je dodal Mekjavič. »Zdaj imamo veliko ekstremnih razmer tudi na Zemlji, med temi je globalno segrevanje, vse več bo vročinskih valov, zato bomo v tem programu raziskovali tudi to problematiko,« je pojasnil in poudaril, da so rezultati raziskav na področju vesoljske medicine pomembni tudi za življenje ljudi na Zemlji. Geslo Ese, ki podpira tovrstne raziskave, je namreč »življenje v vesolju za življenje na Zemlji«.
Zadnji del slovenskega programa bo vključeval delavnico na področju sodelovanja med človekom in robotom. Čedalje več opravil v industriji, zdravstvu in drugod opravljajo roboti. Ena ključnih tem na področju robotike je, kako lahko roboti pomagajo človeku pri vsakodnevnih opravilih na Zemlji in na odpravah na Luno in Mars.
»Ena izmed ključnih nalog tega programa pa je še, da študenti spoznajo ne le znanost in gospodarstvo, ampak tudi kulturo in zgodovino regij, v katerih bodo tekla izobraževanja,« je še dejal Mekjavić.
Kočo na Kaninu bodo posodobili
Pridobitve projekta so se razveselili tudi v občini Bovec. »Ponosen sem, da lahko sodelujemo v tem projektu. Kanin s kočo Petra Skalarja v visokogorju lahko zaradi višine, vetra in nizkih temperatur ponudi edinstvene možnosti za testiranje ekstremnih pogojev. Zelo bi pohvalil tudi sodelovanje z Jamarsko zvezo Slovenije in drugimi institucijami. Hkrati je to zelo dobra priložnost za promocijo Bovca in njegovega visokogorja, kar je v skladu z mojimi prizadevanji, da naredim kar največ za dobro svoje občine,« je dejal Valter Mlekuž, župan občine Bovec.
Predsednik Jamarske zveze Slovenija Igor Benko pa je poudaril, da JZS že več let dobro sodeluje z Eso. Pridobitev omenjenega projekta pa pomeni tudi mednarodno priznanje kakovosti jamarstva v Sloveniji. »Jame pri nas so zelo dobro raziskane, odlično deluje Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU. Ko so pri nas na obisku bodoči astronavti, za njihovo varnost skrbijo tudi vrhunsko usposobljeni člani Jamarske reševalne službe. V okviru tega novega programa bomo študente naučili vrvne tehnike in druge jamarske veščine, nato pa jih pospremili v jamo, kjer bodo izolirani od zunanjega sveta,« je razložil Benko.
Za potrebe programa bodo Kočo Petra Skalarja na Kaninu posodobili. »Koča je bila obnovljena po potresu, nekaj let je bila nato zaprta. Kar tri leta smo se trudili, da kočo dobimo v najem in dobili smo jo za 12 let,« je povedal Benko. Kanin je namreč prepreden z jamami in koča je dobro izhodišče za jamarske akcije. Kot je še nadaljeval, so »usposobili oziroma elektrificirali tovorno žičnico od izhodišča blizu gondole do koče, letos smo postavili sončno elektrarno. Moramo pa še obnoviti kuhinjo, sanitarije in postaviti čistilno napravo. Želimo si, da bo vpliv na okolje tak rekoč ničen. To bodo vsekakor večji stroški, menim pa, da bomo vse to uredili do leta 2025.« Pri JZS se nameravajo prijaviti tudi na razpise za pridobitev sredstev za ta namen, je še povedal in dodal, da si tudi jamarji želijo, da ostane vzpostavljena kaninska žičnica na slovenski strani.
