Webb je v novem domu
Po slabem mesecu od izstrelitve je vesoljski teleskop Jamesa Webba prispel do novega doma, to je 1,5 milijona kilometrov stran od nas v orbiti okoli Lagrangeeve točke L2. Danes je teleskop za skoraj pet minut prižgal svoje potisnike, da se je pravilno utiril v orbito, kjer bo nemoteno opazoval v globoko vesolje. »Webb, dobrodošel doma,« je velik mejnik najboljšega teleskopa, ki smo ga poslali v vesolje, pospremil Nasin administrator Bill Nelson in čestital ekipi, ki je to omogočila. Kot hiša velik teleskop se je namreč po izstrelitvi z zelo previdnimi manevri počasi razprl v končno, operativno obliko, zdaj je prispel tudi na cilj, seveda pa bo znanost morala še nekoliko počakati. Sledi namreč nekaj mesecev kalibracij in umerjanj, nekako v začetku poletja si lahko obetamo prve posnetke.
Teleskop bo vesolje opazoval v infrardeči svetlobi. Velika težava so seveda nebesna telesa, Sonce, Zemlja in Luna, ki oddajajo infrardeče valovanje, zato mora biti teleskop obrnjen stran od njih in točno to je dosegel v točki L2, poleg tega pa bo seveda glavno zrcalo pred omenjenimi nebesnimi telesi ščitil tudi vrhunski sončni ščit. L2 je ena izmed točk, v kateri dve večji nebesni telesi (v tem primeru Zemlja in Sonce) »uravnotežita svoje sile« in gravitacijski poteg poskrbi, da telo obmiruje glede na večji telesi, bo pa Webb seveda malce popravlja z lastnimi motorji, da bi bil vseskozi pravilno nameščen. Točka je tudi zelo primerna, ker Webb ne bo nikoli v senci nobenega od teles in bodo z njim lahko vseskozi komunicirali. Webb se je v točki pridružil že drugim satelitom, med drugim so v L2 poslali tudi observatorije WMAP, Herschel in Plank.
Webbov teleskop, skupni projekt ameriške, evropske in kanadske vesoljske agencije, bo vesolje seciral po dolgem in počez. S šest metrov in pol velikim glavnim zrcalom in štirimi instrumenti, pri čemer bo vsak omogočal več tehnik opazovanja, bo Webb lovil infrardečo svetlobo najrazličnejših teles, od planetov in lun našega osončja do najbolj oddaljenih galaksij v vesolju. Pogledal bo prve zvezde in prve galaksije, ki so nastale po velikem poku. Prve galaksije so se verjetno pojavile nekaj sto milijonov let po velikem poku. Teleskop bo torej videl vesolje, ko je bilo še »otročiček«, in ker tako daleč še nismo segli, bi lahko podatki dodobra spremenili današnje razumevanje zgodnjega vesolja. Opazoval bo tudi eksoplanete in analiziral atmosfero ter poskušal odkriti znake, ki bi nakazovali, ali bi bil planet lahko primeren za življenje.
