Sodobna hiša v podeželskem okolju s tridelno zasnovo spominja na nekdanja poslopja velikih kmetij. Taka, kot je, ne bi sodila v mestni vrvež, sredi spodnjesavinjskih travnikov, obdanih z gozdovi, pa je prav zato, ker je taka, kot je, brezčasna. Velike steklene površine naravo še bolj približajo, les in opeka pa dajeta toplino.

V studiu AB objekt so hišo v Pongracu v Spodnji Savinjski dolini zasnovali po tem, ko investitor ni bil zadovoljen z rešitvami prejšnjega arhitekturnega biroja. Kot pravi arhitekt Boštjan Matul, sta imela s kolegom Dominikom Sagadinom bolj ali manj proste roke: »Investitor je jasno povedal, kaj si želi. Imel pa je možnost, da se je prepustil našemu razmišljanju in videnju. Zemljišče je res prostrano in nam je dopuščalo marsikaj. Tako smo zasnovali objekt, ki še zdaleč ni majhen, pravzaprav je manjši stanovanjski kompleks.«



Hiša je členjena na tri dele, ki v obliki črke U obkrožajo atrij z glavnim vhodom. Zahodni krak je namenjen garaži, pod katero je klet, ta del, s hišo povezan z nadstreškom, je nižji od preostalih dveh in nima dvokapne, ampak ravno streho. V bivalnem delu je osrednji prostor dvovišinski, delno ga zapolnjuje galerija, kjer je knjižnica z delovnim kotičkom. Galerija se nadaljuje na manjši balkon, kjer je od pomladi do jeseni še bolj prijetno brati, balkon je naravno osenčen z velikim napuščem. Ta ne daje sence in zaščite le balkonu, ampak tudi veliki terasi v pritličju, kjer je še zunanja kuhinja. V vzhodnem kraku so spalnice in kopalnica, zgornji del je namenjen obiskovalcem. Živijo vsi deli hiše, poudarja Matul: »Členitev ni narejena zato, da bi lahko hišo ločili na dve enodružinski, ampak se deli prepletajo. Živita obe 'hiši'. Vse je ves čas v pogonu.«



Za členitev hiše so se odločili z mislijo na prostor, kamor jo umeščajo: »Naročnik je imel željo in potrebo po večjih površinah. Namesto velike stavbne gmote smo s smiselno členitvijo ustvarili kompleks, tako kot so v starih časih imeli gospodarsko poslopje in hišo. Hiša Pongrac je odraz tega. To seveda deluje na tej lokaciji. Taka hiša v mesto najbrž ne bi sodila.« Prav zato je hiša brezčasna, ali kot pravi Matul: »Brezčasnost izraža navezovanje na preteklost znanega, pa mogoče tudi na nekaj, kar izraža prihodnost oziroma sodobnost.«
 

Les, kovina, opeka in cink na strehi

Okolju, obdanemu s polji in travniki, so se poklonili tudi z izbiro gradbenega materiala. Ker to ni Pohorje ali Alpe, se niso odločili za kamen, ampak za beton, opeko in les. Opeka, ki jo najdemo tudi v notranjosti hiše, in les, sibirski macesen, sta jasno izražena tudi na fasadi, kar daje hiši toplino že na prvi pogled. Precej je tudi kovine, pozornost pritegne vidna nosilna konstrukcija, prav tako je nenavadna streha iz cinka. »Mnogi bi rekli, da mora biti na strehi opeka, vendar smo se odločili za drugačno interpretacijo. Gre za brezčasen material, ki prav tako dobro izraža, kar je v tem okolju,« pojasnjuje Matul.



Dodaja, da »imeti rad kovino« ne pomeni, da je kovina na nekem objektu prevladujoč element, ampak da se jasno pretehta njena smiselna uporaba: »Tudi zato je to hiša, ki bo čez dvajset let ali več še vedno aktualna in bo tudi takrat sodobna. Ni minljiva. Ni moderna v tem trenutnem smislu, kar je lahko čez pet let povsem zastarelo. To je hiša, ki bo trajala. Tudi danes vidimo hiše, ki so stare 50, 60, 70 let in še vedno sodijo v prostor, so torej brezčasne. Seveda z drugačnimi prijemi glede na takratne materiale in tehnologijo gradnje.«

Velike steklene površine so edini del hiše, ki ni značilen za gradnjo na podeželju. Vendar se prav tako vklaplja v okolje, predvsem zato, ker se tako odpira v naravo. To je bilo ključno vodilo, razloži Matul: »Zunanjih motečih dejavnikov ni, le neokrnjena narava. Zato se je treba obrniti čim bolj navzven, užiti ta prostor, in prav okna to omogočajo.«


 

Ogrevano ostrešje

Velike steklene površine imajo tudi pomanjkljivosti. Senčila so obvezna, naravno senčenje dajejo veliki napušči. Vzhodno sonce je lahko zelo močno. Matul pravi, da v biroju niso naklonjeni skrajnostim: »Tehtamo med ambientom in odgovornostjo za nizkoenergijske objekte, ki so smiselni. Lahko bi se odločili za skrajno možnost in vzhodno stran povsem zaprli. Lahko pa preprosto prostor za dve uri klimatiziraš. Mogoče za nekoga to ni sprejemljivo v spalnem prostoru, v bivalnem pa je. Včasih tudi okno obrnemo na sever. Severni pogledi so namreč nekaj najlepšega, posebej pozimi, ko lahko zjutraj opazujemo zasnežena obsijana pobočja. Avstrijci Alp nikoli ne bodo tako lepo videli kot mi. To je tudi lahko kvaliteta bivanja, energijsko pa to pomeni dodatno plačilo ogrevanja v vrednosti ene kave na dan.«



V biroju vedno upoštevajo teren in okolje. Kadar se pojavijo energijske zagate, jih rešujejo z inštalacijami. Prav velike steklene površine so namreč kljub lepim razgledom lahko razlog za neugodje. »Ljudje se ne zavedajo hladnega sevanja steklenih površin. Tako lahko sediš ob velikem oknu, pred sabo imaš kamin. V hrbet te zebe, z druge strani ti je vroče, kar je lahko zelo neprijetno. Je pa danes mogoče z inovativnimi rešitvami vse urediti.« Mednje gotovo sodi ogrevanje in hlajenje stropa, ki so ga uredili tudi v hiši Pongrac. Pod stropom so vodni paneli, po katerih se pretaka hladna ali topla voda. S tem načinom povečajo ogrevano oziroma hlajeno površino, ki toploto oddaja v prostor. »Pri uporabi radiatorja se površine, ki so lahko zelo hladne, nikoli tako ne ogrejejo. S tem načinom pa dejansko ogrejemo vsak predmet,« razloži Matul.
 

Odgovornost do prostora

Hiša Pongrac ima okoli 550 kvadratnih metrov neto površine, skupaj z garažo več kot 650. Biro AB objekt je sicer zrasel na enodružinskih hišah, Matul pravi, da je povprečna velikost hiš za mlade družine 200 kvadratnih metrov. Ob tem poudarja, da je hiša Pongrac, ki jo je tudi stroka prepoznala kot presežek, posebna predvsem po kakovosti bivanja: »Zasnovali smo kar nekaj hiš, ki merijo več kot 500 kvadratnih metrov. To so tako imenovani drugi domovi. Ljudje, ki so že imeli hišo, svoj prvi dom, si postavijo še eno, zgradijo si hišo življenja. Prostornost pa je vedno kvaliteta. Seveda to pomeni tudi več vzdrževanja, urejanja, čiščenja, to je treba vzeti v zakup, sicer je taka nepremičnina breme.«





Ključna pri vsaki gradnji je odgovornost do prostora. Čeprav je hiša v Pongracu zelo velika in bi si lahko kdo razlagal, da že zaradi velikosti ne gre za odgovorno gradnjo, je to daleč od resnice. »Če človek nekaj vidi v reviji in si reče, da to hoče, mu moramo razložiti, zakaj taka gradnja v tistem okolju ni primerna. V obdobju snovanja hiše se tudi ljudje hitro poučijo, mogoče prej niso imeli možnosti. Odgovornost do prostora je zavedanje, da hišo postavljamo nekam, kjer bo stala 50 let ali več.«
V biroju AB objekt načrtujejo tudi večje objekte, prav zdaj po njihovi zasnovi nastaja hotel ob avtocesti v Žalcu. Pri vseh objektih pa dosledno upoštevajo prostor. »Dobra arhitektura je dobro oblikovan prostor. Vse, kar je materializiranega in dodanega, je potem samo nadgradnja. S tem ustvarjaš ambient,« o notranji opremi, saj tudi za interier radi poskrbijo, pravi Matul. In ko vidiš hišo Pongrac, ugotoviš, da je res arhitektura lahko pri hiši dovolj za vrhunsko kakovost bivanja. Dobra arhitektura.