Kdo je odgovoren za preganjanje konoplje

Ljubljana – Ministrstvo za zdravje je objavilo naročilo male vrednosti za analizo stroškov in koristi pravne ureditve gojenja konoplje za medicinske namene v Sloveniji, poslanka SD Bojana Muršič pa ministra Aleša Šabedra sprašuje, kakšen je namen, saj so vsa pojasnila o tem zbrali že leta 2016. Poslance zavajajo že leta.

Analiza mora vsebovati pregled ureditev gojenja konoplje za medicinske namene v državah Evropske unije, določitev varietet konoplje, po katerih je na trgu največje povpraševanje, potem pa še predstavitev in razširjanje rezultatov, kar bo vzelo eno leto. To ne bo poceni, ponudniki morajo dokazati, da so v petih letih izvedli vsaj dve primerljivi raziskavi v zdravstvu, vredni vsaj 25.000 evrov.

»Vsa ta leta uradniki ministrstva, ki ga vodite, zagotavljajo, da tveganja in stroški presegajo koristi, ki naj bi bile minimalne. V javni razpravi, ki se je v zadnjih letih okrepila, so jim bili z več strani in večkrat, javno in jasno predstavljeni kredibilni podatki, kakršne želi ministrstvo zdaj zbrati z objavo javnega naročila in (vnovično) porabo javnih sredstev,« pa ministra opozarja Muršičeva in dodaja, da je odbor za zdravje državnega zbora aprila ministrstvo pozval, naj pripravi podlage za gojenje konoplje do konca tega leta.

Zmeda zaradi napačnega prevoda

A tudi v naročilu ministrstvo opozori, da ureditev glede rabe konoplje pri nas temelji na treh konvencijah OZN, najprej enotni konvenciji o mamilih iz leta 1961 in pripadajočim protokolom iz leta 1972. »Podlaga za razvrstitev rastline konoplje kot tudi smole na seznam prepovedanih drog je tako enotna konvencija kot tudi konvencija zoper nezakonit promet mamil in psihotropnih snovi iz leta 1988. Enotna konvencija pod določenimi pogoji dopušča možnost gojenja konoplje za medicinske namene,« piše ministrstvo.



Tu pa je kavelj. Rastline konoplje konvencija ne uvršča med prepovedane droge, to je slovenska posebnost, dodana z neuradnim prevodom izpred desetih let. Ta prevod konvencije so že pred natančno tremi leti umaknili iz spletnih strani vseh organov, tudi pravosodnega ministrstva. Slovenija tako nima uradnega prevoda konvencije in s tem tudi krši konvencijo. Še huje pa je, da ta neuradni prevod še vedno uporabljajo sodišča in policija v kazenskih postopkih.

Tudi komisija vlade za droge bi po poslovniku morala poslovati v slovenskem jeziku, kar pa ni ravno lahko, če je enotna konvencija dostopna v srbščini in francoščini, saj jo je Slovenija nasledila od Jugoslavije.

Kdo je odgovoren?

Oseba, odgovorna za strokovno pripravo in usklajenost gradiva, ki se pojavlja povsod, od komisije vlade do regionalne organizacije Svetovne zdravstvene organizacije (WHO), je vodja sektorja za krepitev zdravja ter obvladovanje kroničnih nenalezljivih bolezni in stanj Vesna Kerstin Petrič, ki ima pod nadzorom tako prepovedane droge kot tobak. V WHO menijo, da CBD nima negativnih učinkov, v njegovi regionalni organizaciji so drugega mnenja. Dolgoletni sekretar komisije vlade za droge je Jože Hren z ministrstva za zdravje.



Javnost pa največkrat poučuje Milan Krek z nacionalnega inštituta za javno zdravje. Nazadnje je izjavil, da se CBD v telesu lahko spremeni v THC in izzval različne, tudi burne odzive. Stroka pravi, da tega ne kaže nobena raziskava, drugi pa pravijo, da bo to pravi argument v postopkih pred sodišči pri voznikih, ki jim v telesu tudi po več tednih izmerijo presnovke kanabinoidov, zlasti THC, in jim vzamejo dovoljenje. Pri alkoholu tega ni, nikomur ne merijo presnovkov etanola po več dneh od zaužitja.