Gabrovec: Iztržili smo veliko, na mizi imamo še več

Predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije o aktualnih izzivih športa. Bogdan Gabrovec prepričan, da bo šport uspešen v pogovorih z vlado.
Fotografija: Predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije Bogdan Gabrovec ohranja optimizem v pogovorih z vlado in resornim ministrstvom. FOTO: Leon Vidic
Odpri galerijo
Predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije Bogdan Gabrovec ohranja optimizem v pogovorih z vlado in resornim ministrstvom. FOTO: Leon Vidic

Šport spada med najbolj prizadete panoge zavoljo pandemije koronavirusa. Neposredno sta prizadeti organizacija tekmovanj in vadba športnikov, posredno bo ustavitev športne aktivnosti povzročila negativne učinke na zdravstveni proračun zavoljo zasedênosti in debelosti športnikov, predvsem najmlajših.

Pojavljajo se pritiski za sprostitev vadbe in različne pobude iz civilne sfere. Težko bi našli boljšega sogovornika, kot je predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije – Združenja športnih zvez (OKS –​ ZŠZ) Bogdan Gabrovec.

Kako kaže slovenskemu športu, kje je v bitki z nevidnim sovražnikom, ki je ustavil normalno življenje?
»Lahko bi bilo boljše ali slabše. Vodimo odprt dialog z vlado prek mešane strokovne delovne skupine, ki se ukvarja prav z iskanjem poti za pomoč športu. Skupina je ustanovljena za podporo vladi in ministrstvu, njeno delovno področje je šport, povezan s koronavirusom.«
V skupini so Blaž Perko (OKS), Franci Petek (Zavod Planica), Mojca Doupona (direktorat za šport), Polonca Truden Dobrin, Eva Grilc, Ana Hojs, Nina Pirnat (vsi NIJZ), Gregor Jurak (strokovni svet RS za šport), Matjaž Vogrin (UKC Maribor), Vedran Hadžić (fakulteta za šport) in Gregor Kavaš (Klinični inštitut za medicino dela, prometa in športa). Je skupina obravnavala vrnitev mlajših športnikov k redni vadbi?
»Prav prejšnji teden, srednjeročna rešitev temelji na cepljenju. Takoj po tem, ko bodo cepljeni prebivalci domov za starejše, zdravstveni delavci in državljani, starejši od 80 in 70 let, bi prišli na vrsto športniki, prednost bi dobilo 8000 kategoriziranih športnikov. Predlog so podprli vsi člani delovne skupine.«
Kaj lahko pričakujemo?
»Delamo sistematično in preudarno, naš cilj je čimprejšnje varno odprtje športnih dejavnosti. Upam, da se bodo številke izboljšale, da se bodo v šole vrnili tudi otroci. Telesna dejavnost mlajših je naša prednostna naloga.«
Kaj lahko še izpostavite?
»Dobro je, da je naposled stroka naredila analizo, kaj pomeni, če se narod ne ukvarja s športom. Rezultati so močno sporočilni! Zasedênost in debelost študentov sta se razširili na 18 odstotkov populacije, kar je alarmantno.«
Kako bi bilo možno sprostiti omejitve pri organizirani vadbi mlajših športnikov?
»Največji minus je v kategorijah od 12 do 17 let, predvsem pri športnikih, ki niso kategorizirani in niso v sistemu, ki dovoljuje vadbo po odlokih vlade. Upam, da bomo kmalu začeli sproščati omejitve pri večini športov, seveda na različne načine, saj obstajajo med panogami razlike. Naj zdravstvena stroka in šport najdeta skupno rešitev.«
Kmalu po prvem valu epidemije ste začeli dialog z vlado oziroma resornim ministrstvom. Koliko je odtlej iztržil šport?
»Tedaj smo pripravili 30 predlogov, vladna stran jih je upoštevala in že sprejela dobro tretjino, med njimi nekatere za nas ključne. Pogovarjamo se o številnih drugih točkah iz nabora predlogov, zato ne izključujem dodatnih pozitivnih rešitev.«
Ste lahko konkretni?
»Največji neposredni finančni vpliv na slovenski šport bo imelo zvišanje deleža dohodnine, ki ga zavezanec lahko nameni za donacije – s sedanjih 0,5 odstotka na 1 odstotek. Doslej smo iz tega naslova iztržili 10 milijonov na leto, pričakujemo, da bo znesek enoodstotne dohodnine podvojen na 20 milijonov.«
Pojasnite, prosim.
»Domačo nalogo moramo opraviti tudi sami. Na dan 31. 12. 2020 je bilo športnih društev, klubov in zvez, ki delujejo v javnem interesu, le 1750 od skupno 7550 subjektov. Aktivno spodbujamo društva, nekatera so dala tudi nam pooblastilo, da so prišla do ustreznega statusa.«
Kako vam je šlo doslej?
»Zgolj v 14 dneh smo zbrali več kot 3000 dohodninskih donacij, ki so šle namensko prek OKS in nato do posameznih zvez.«
V minulem letu je ostala neporabljena večina sredstev iz letnega programa športa (LPŠ), toda te priprave športnikov bodo ustvarile stroške letos, ko so na sporedu številna preložena prvenstva in poletne olimpijske igre v Tokiu, nove zimske igre v Pekingu pa bodo pred vrati ... Kako boste rešili ta izziv?
»Prvič bomo porabili lanska sredstva v letošnjem letu, letošnja pa ne bodo zavoljo tega nič manjša. Doslej je veljalo, da se neporabljena sredstva vrnejo v integralni proračun vlade. Hvala ministrici Simoni Kustec
Omenili ste približno 30-odstotno uspešnost pri pogovorih z vlado. Lahko izpostavite odprte stvari?
»Gre za dve večji stvari, o katerih se prav tako pogovarjamo. Prvič, ni nam uspelo odpraviti zakona o davku na srečke, za katerega trdimo, da je dokazano škodljiv za šport, saj zmanjšuje konkurenčnost Športne loterije in Loterije Slovenije, posledično niža vrednost koncesij, iz katerih se napaja Fundacija za šport. In drugič, nismo še dosegli zvišanja deleža davčno priznanih donacij iz obdavčljivih prihodkov s sedanjega 0,3 odstotka na 5 odstotkov.«
To bi bil lahko pomemben dejavnik za sponzoriranje športnih društev in zvez. Kakšen občutek imate v dosedanjem delu pogovorov?
»Zadeva naj bi šla 'neformalno' čez dovolj sit, da bi lahko zaživela, od tega si obetam veliko koristi za šport. Razumem previdnost države, da razmišlja o možnostih za morebitne nepravilnosti v tovrstnih donacijah. Toda tudi pri 0,3 odstotka ni nihče izkoriščal morebitnih lukenj v zakonu.«
Kako vam kaže z uvedbo brezplačnih zdravstvenih pregledov vseh kategoriziranih športnikov?
»Načelno smo dogovorjeni, da bo končno podpisan in usklajen z zdravstveno stroko t. i. Pravilnik o zdravstvenem varstvu, ki je usklajen na ravni OKS in ministrstva za zdravje, s katerim bomo dosegli brezplačne zdravstvene preglede registriranih športnikov in poglobljene preglede za te športnike pred vstopom v srednje šole. To pravilnik zagotavlja tudi študentom športnikom 1. in 3. letnikov fakultet.«
Kako je s podporo vrhunskim športnikom prek zaposlitev v javni upravi, ki je pomembna predvsem za najboljše športnike iz individualnih panog?
»Smo v zaključnem delu pogovorov, da bi do leta 2023 prišli na 150 športnikov v javni upravi, danes jih imamo 115. To je zapisano v sporazumu. Naredili smo akcijski program, športnike bomo tehnično tudi 'premikali' med posameznimi kategorijami: da bodo denimo v vojski zaposleni športniki, ki tja sodijo, torej strelci, biatlonci, plezalci in tako naprej. Vladi se lahko tudi zato zahvalim, da je v zahtevnem obdobju pandemije koronavirusa, v katerem se srečuje s številnimi izzivi, pokazala pripravljenost pomagati slovenskemu športu.« 

Komentarji: