Narodni dom

Fotografija:
Odpri galerijo

Ob okrogli stoletnici požiga Narodnega doma v Trstu, simbola Slovenk in Slovencev v pristaniškem mestu, se poslopje, ki so ga požgali italijanski fašisti, zopet vrača v slovenske roke.
Jan Klokočovnik
Narodni dom so zgradili na  nekdanjem vojaškem trgu (danes ulica Fabio Filzi) v središču mesta, nedaleč od železnice in openskega tramvaja, ki je povezoval središče mesta Nastal je na prelomu 18. in 19. stoletja, ko je Trst, največje in najpomebnejše mesto na avstrogrskem doživljal svoj največji preporod. V burjo ovito mesto se zgrinjali nadobudni prebivalci iz vseh vetrov, Grki, Slovenci, Hrvati, Srbi, Slovaki, Judje, Čehi in s sosednje Kraljevine Italije, ki so v mestu v tem času iskali novo priložnost. V Trstu je bila tudi živahna slovenska manjšina, ki je tedaj štela 57.000 prebivalcem 25 odstotkov prebivalstva, s tem pa gladko prehitela Ljubljano s 40.000 prebivalci. Zato ne preseneča, da si je Trst prislužil naziv »največje slovensko mesto«. Zamisel za narodni dom, v katerem bi  simbolizirala moč in kulturno ter gospodarsko trdnost tržaških Slovencev, je sovpadala z z vzponom meščanstva in narodnega zavedanja tržaških Slovencev. Zamisel za gradnjo, v kateri bi se združevali tako Slovenci kot pripadniki drugih slovanskih narodov, je prva dobila politična stranka edinost leta 1903, projekt je financirala mestna hranilnica in posojevalnica. Načrte za kvadratni mestov so zaupali Fabijaniju. Projekt je bil izredno drag, uradne slovesnosti ob odprtju pa ni bilo Fabijani se je odločil za (temno rdečo in rjavkastorumeno) opeko. S tako izbiro barv je pripomogel tudi k temu, da je bila palača videti večja, kot je v resnici bila, in ohranil duh juga. Tukaj nekaj o predverju.  Ob Narodnem domu danes stojita še dve Fabijanovi poslopji v Trstu, in sicer palača Stabile na Nabrežju Grumula in hiša Bartoli na Borznem trgu. Dom je postal švtevilnim društvom, prvem hotelu Balkanu in umetniškim razstavam. Bil je izjemno tehnološko dovršen, med drugim je imel pomično stekleno streho. V domu je delovala hranilnica, kavarna, galerijski prostori. Leta 1920 so skvadristi, ki jih je vodil Francesco Giunta odpravil proti Narodnemu domu, kjer so podtaknili bombe

Požig je videl tedaj tudi mladi Boris Pahor 



V stoti obletnici požiga Narodnega doma v Trstu, simbola slovenstva v pristaniškem mestu in tedaj enega najsodobneših poslopij na Avstro-ogrskem ozemlju, se je ta slovestno predajo znova vrnil v slovenske roke. Kakšna je stavba, ki se jo pojedli ognjeni zublji med tako imenovano tržaško kristalno nočjo, ki se je vselej vtisnila v slovenski kolektivni spomini in ki je naznanila začetek dolgoletnega zatiranja Slovencev, slovenske jezika in kulture ter raznorodovanja 






 

Več iz te teme:

Komentarji: