Prazniki so dobičkonosni tudi v Aziji
Siva ekonomija dodatno zaživi v času praznikov, ki jih je po Aziji kar precej v primerjavi z ostalim svetom.
Odpri galerijo
Pomembnost praznikov je vidna predvsem v Indiji. Foto: Reuters
Tako kot pri nas se tudi drugod prodaja v času praznikov poveča in darila so takrat postala samoumevna, če to želimo ali ne. Pomembnost praznikov je vidna v Indiji, kjer se novembra praznuje Diwali oziroma praznik luči. Ta je kulturno pomemben in finančno tako obsežen, da za nemalo podjetij pomeni celo konec starega in začetek novega fiskalnega leta. Na seznamu držav z največ državnimi prazniki se znajde Kambodža, za njo pa so Šri Lanka, Indija, Kazahstan, Kolumbija, Filipini itd. Skratka, vidimo lahko, da so pri vrhu lestvice predvsem azijske države.
Ob velikem številu praznikov se opozarja tudi na negativne gospodarske učinke, ki s tem nastanejo. Zamaknejo ali celo obstanejo lahko večje finančne transakcije, zato posledice čuti finančni sektor. Po drugi strani pa to ni pomembno za osebe, ki se gibljejo v sivi ekonomiji, kjer se trguje z gotovino in mimo bančnih institucij. Siva ekonomija tako v času praznikov postane samo še bolj dobičkonosna in večja.
O dobičkonosnosti praznikov v Aziji priča podatek, da je kitajski spletni velikan AliBaba 11. novembra lani v 24 urah ustvaril neverjetnih 30 milijard prodaje. Na ta dan, ki so ga popularizirali prav pri AliBabi, Kitajci praznujejo poseben praznik – praznik samskih. In ta dan je postal najbolj dobičkonosen dan na Kitajskem. Takrat spletni in navadni prodajalci na Kitajskem ponudijo znižanja, s tem pa naj bi proslavili vsi, ki so samski.
Sicer pa so znižanja v obdobju praznikov tako za spletne kot tudi za tradicionalne trgovine postala nekaj samoumevnega. V zahodnih državah, posebno v ZDA, se je uveljavil »Cyber Monday«, ki je elektronska verzija splošno znanega črnega petka, oba pa vsako leto znova postavljata nove mejnike v prodaji. Po dobičku v koledarskem letu na splošno povsod izstopajo prazniki. Gre za najbolj dobičkonosna obdobja, in to ne samo za trgovine, temveč tudi za večino ostalih oblik prodaje, pa naj je to prodaja rož in voščilnic za materinski dan ali nakup dodatnih točk med igranjem mobilne igre.
Ob velikem številu praznikov se opozarja tudi na negativne gospodarske učinke, ki s tem nastanejo. Zamaknejo ali celo obstanejo lahko večje finančne transakcije, zato posledice čuti finančni sektor. Po drugi strani pa to ni pomembno za osebe, ki se gibljejo v sivi ekonomiji, kjer se trguje z gotovino in mimo bančnih institucij. Siva ekonomija tako v času praznikov postane samo še bolj dobičkonosna in večja.
O dobičkonosnosti praznikov v Aziji priča podatek, da je kitajski spletni velikan AliBaba 11. novembra lani v 24 urah ustvaril neverjetnih 30 milijard prodaje. Na ta dan, ki so ga popularizirali prav pri AliBabi, Kitajci praznujejo poseben praznik – praznik samskih. In ta dan je postal najbolj dobičkonosen dan na Kitajskem. Takrat spletni in navadni prodajalci na Kitajskem ponudijo znižanja, s tem pa naj bi proslavili vsi, ki so samski.
Sicer pa so znižanja v obdobju praznikov tako za spletne kot tudi za tradicionalne trgovine postala nekaj samoumevnega. V zahodnih državah, posebno v ZDA, se je uveljavil »Cyber Monday«, ki je elektronska verzija splošno znanega črnega petka, oba pa vsako leto znova postavljata nove mejnike v prodaji. Po dobičku v koledarskem letu na splošno povsod izstopajo prazniki. Gre za najbolj dobičkonosna obdobja, in to ne samo za trgovine, temveč tudi za večino ostalih oblik prodaje, pa naj je to prodaja rož in voščilnic za materinski dan ali nakup dodatnih točk med igranjem mobilne igre.
