Allianz Arena: Dom bavarskega nogometa in nemški ponos

V prvih letih 21. stoletja je nogomet na Bavarskem potreboval spodbudo, da ohrani šampionsko raven iz preteklosti in se pripravi na moderno dobo, ki je nezadržno prihajala. Olimpijski štadion je bil dolgo v ponos privržencev Bayerna, mestnega rivala TSV 1860 München in ne nazadnje številnih obiskovalcev, ki so na romanju v bavarsko prestolnico obvezno obiskali tudi znamenito streho in si morda še ogledali nogometaše na delu. Na odprti tribuni olimpijskega štadiona se je vstopnico še dalo dobiti, z odprtjem Allianz Arene pa je bavarski nogomet doživel eksplozijo priljubljenosti.

Jaka Bijol: Kapetan v Vidmu, vodja v reprezentanci, zdaj v evropski vrh?

Obisk tekme na obrobju Münchna je dogodek že zaradi lepega štadiona, ki z barvno fasado, vidno z mestne obvoznice, že od daleč jemlje dih. Na njem so se spisala številna lepa poglavja nemškega nogometa, od poletne pravljice leta 2006 do tekem na lanskem euru, odprl pa je tudi boleče rane, kot je bil domači poraz Bayerna v finalu lige prvakov proti Chelseaju leta 2012. Da zelenica Allianz Arene ponuja veliko, a hitro vse vzame nazaj, so na lastni koži spoznali tudi slovenski nogometaši v lanskem nepozabnem dvoboju s Srbijo na evropskem prvenstvu. Največje nogometne zgodbe se pišejo na največjih štadionih in Allianz Arena nedvomno spada mednje.

Maskota lanskega eura, medvedek Albart, na zelenici Allianz Arene FOTO: Angelika Warmuth/Reuters

Gradnja je trajala dobra tri leta

Ko je bila nemška nogometna zveza uspešna s kandidaturo za izvedbo svetovnega prvenstva 2006, so se kmalu znašli pred velikim izzivom. Olimpijski štadion v Münchnu ostaja pravi magnet in ogleda vredna znamenitost, zaradi dotrajanosti pa ni zadostil standardom Mednarodne nogometne zveze (Fifa). Bavarci bi se na odločitev zlahka pritožili, tekme na velikih turnirjih smo v naslednjih letih spremljali na mnogo slabših štadionih, kot je olimpijski v Münchnu danes, kaj šele pred dvema desetlet­jema. Mestne oblasti so se odločile, da izkoristijo priložnost in dobijo novo znamenitost, ki bo bavarski prestolnici dvignila ugled v svetu. Projekta so se lotili odgovorno, pripravili so referendum in na njem so prebivalci Bavarske z dvotretjinsko večino izrazili naklonjenost gradnji nove arene, skoraj 40-odstotna udeležba na referendumu je še danes najvišja v bavarski zgodovini. Časa za megalomanski projekt ni bilo veliko, gradnja se je začela le dobra tri leta pred načrtovanim odprtjem, ki je po pravilih Fife moralo biti vsaj leto dni pred prvo tekmo svetovnega prvenstva 2006. Med gradnjo so naleteli na številne ovire, na lokaciji so pod zemljo našli ostanke bomb iz druge svetovne vojne, nadaljevanje gradnje bi bilo prenevarno, zato so se s pomočjo protibombne enote lotili dolgotrajnega izkopavanja. Kljub temu so projekt končali v roku in s tekmo med TSV 1860 München in Nürnbergom je Allianz Arena leta 2005 tudi uradno odprla vrata.

Pogled na polne tribune navijačev, ki so se ob koncu sezone poslovili od Thomasa Müllerja in se mu zahvalili za kar 25 let, ki jih je preživel v klubu. FOTO: Kai Pfaffenbach/Reuters

Gradnja je stala 340 milijonov evrov, v primerjavi z megalomanskimi projekti zadnjih let – prenova štadiona Camp Nou v Barceloni bo denimo stala kar 1,5 milijarde evrov – so bili Bavarci razmeroma varčni. Drugače kot v Londonu, Madridu in še kje so zasnovali štadion, ki je predvsem namenjen nogometu ter potrebam nogometašev in gledalcev. Pred gradnjo sta Bayern in TSV 1860 München ustanovila skupno podjetje, ki je postalo lastnik objekta, gradnjo so financirali brez državnega vložka, denar so pridobili iz zasebnih virov financiranja. Kmalu po odprtju nove arene, ki je sprva lahko sprejela 66 tisoč gledalcev, se je 1860 München znašel v velikih finančnih težavah in Bayern je prevzel tudi lastniško polovico mestnega tekmeca, od leta 2010 je tako bavarski velikan edini lastnik.

Najlepši spomin kariere kapetana

»Z veseljem sporočamo, da smo s prihodki, ustvarjenimi z novim štadionom, že poplačali vse kredite. Sprva smo načrtovali, da nam bo to uspelo do leta 2030, torej v 25 letih, a smo do tega mejnika prišli kar 14 let prej,« je leta 2016 sporočil legendarni vodja kluba v pisarnah Uli Hoeness. Prav selitev na novi štadion je Bayernu pomagala, da z obogatenimi viri prihodkov drži korak z bogato konkurenco in ohranja stik s svetovnim vrhom. Prvi vrhunec je prišel kmalu po njegovem odprtju, na njem so odigrali prvo tekmo poletne pravljice leta 2006, ko je Nemčija gostila svetovno prvenstvo. Reprezentanci Nemčije in Kostarike sta 9. junija pritekli na brezhibno travnato zelenico, prvi gol je že po šestih minutah dosegel domači junak Philipp Lahm, ki se je pozneje z velikimi črkami tudi kot kapetan Bayerna zapisal v zgodovino Allianz Arene.

Slovita streha z žabje perspektive FOTO: Angelika Warmuth/Reuters

»München je v svetu poznan po dveh stvareh: po Oktoberfestu in Bayernu. Zato mislim, da je obisk Allianz Arene nujen za vsakega gosta v Münchnu, je posebno doživetje, splača se obiskati tudi Bayernov muzej. Sam nikoli ne bom pozabil svetovnega prvenstva, igral sem na domačih tleh, na štadionu v svojem mestu, pred družino, in dosegel prvi gol. Ko pomislim na Allianz Areno, imam vedno v glavi to sliko,« o slovitem štadionu, kjer je doživel najlepše trenutke svoje kariere, pravi Lahm.

Še danes se Allianz Arena uvršča med najbolj moderne in gledalcem prijazne nogometne štadione na svetu. Parkirišče za 10.500 avtomobilov je bilo ob odprtju največje na svetu, iz središča mesta se lahko pripeljete z direktno linijo podzemne železnice, ki ima postajo dobrih 15 minut hoda stran. Za turiste je to zagotovo najboljša možnost, lahko se izognete gneči in med hojo uživate v pogledu na znamenito fasado arene. Ta na dan tekme sveti v rdečih barvah Bayerna, arhitekti so si zamislili tanek zunanji sloj fasade iz posebne, dva milimetra debele plastike, ki se sama čisti in je odporna proti vremenskim vplivom, osvetljuje pa jo 25.000 fluorescentnih luči. Fasada je visoka 55 metrov in sega povsem do tal, znotraj lahko hodite, narejena pa je iz skoraj 3000 napihljivih elementov.

Predstava za 75.000 gledalcev

V zadnjem desetletju je štadion doživel nekaj posodobitev, tako da zdaj sprejme 75.000 gledalcev za tekme bundeslige, na katerih so za golom dovoljena tudi stojišča, in nekaj več kot 70.000 gledalcev za tekme lige prvakov. Na njem je 7500 sedežev za povabljene goste, 300 mest za novinarje in 106 VIP-lož, v katerih lahko ob štirihodnem meniju in odprtem baru spremljate tekme Bayerna. Cena zakupa? Ni javno znana, vodstvo Bayerna se pogaja z vsakim podjetjem posebej, prostora pa ne bi bilo dovolj, tudi če bi bilo VIP-mest desetkrat toliko. Spremljanje Bayernovih tekem je zapisano v DNK prebivalcev Münchna, je družinska tradicija in stvar regionalnega ponosa. Če boste prišli na tekmo nemškega prvenstva v klasičnem sobotnem terminu ob 15.30, boste v središču mesta že od zgodnjega jutra opazovali gruče navijačev, ki se s pivom in klobasami ogrevajo na znamenitih vrtovih in nato krenejo na popotovanje na obrobje mesta. Postaja podzemne železnice pod Marijinim trgom se ta dan spremeni v pravo mravljišče, kjer se gneči ne boste mogli izogniti; to so na lastni koži občutili tudi slovenski navijači, ki so v peklenski vročini stisnjeni kot sardine v konzervi čakali na vlak, ki kar ni hotel priti od nikoder. Tudi to je del prave nogometne izkuš­nje, niti v Nemčiji vse ne poteka (več) tako po tirnicah, kot je nekoč.

Ker FC Bayern ostaja v lasti navijačev, so vstop­nice ostale cenovno veliko bolj dostopne kot denimo v Angliji, za zgornji ring (od koder je pogled na zelenico še vedno vrhunski) jo lahko za tekme bundeslige kupite za manj kot 50 evrov – če vam bo do nje uspelo priti. Od odprtja štadiona so vse (uradne) tekme Bayerna razprodane. Za pollitrski kozarec piva boste odšteli pet evrov in pol, za klobaso pol evra manj. Po tekmi pa lahko obisk Allianz Arene zaokrožite še z obiskom interaktivnega Bayernovega muzeja (z vstopnico za tekmo je vstop brezplačen) z razstavljenimi pokali, dresi legend in drugimi zanimivimi artikli. Ogledate si ga lahko v dobrih 45 minutah, oboževalci bavarskega ponosa pa bodo brez težav med razstavnimi eksponati preživeli tudi več ur. Na štadionu seveda ne manjka niti megatrgovina z Bayernovimi dresi, šali in spominki vseh vrst, ki izdatno polnijo klubsko blagajno.

Od 5. maja letos je Allianz Arena še bolj posebna. Mesto München je vzbudilo veliko odobravanja, ko je ploščad, na kateri se razteza park Allianz Arene, preimenovalo v Trg Franza Beckenbauerja številka 5, ki jo je legendarni Kaiser nosil na svojem dresu. Legenda Bayerna in nemške reprezentance je simbol slavne preteklosti, Allianz Arena pa optimističnega pogleda v prihodnost bavarskega nogometa.