Škandalozno! Posilstvo med spanjem ni zločin

Slovenska zakonodaja je škandalozna in posiljevalca obravnava manj strogo, če posilstvo ni trajalo dolgo.
Fotografija: Foto: KatarzynaBialasiewicz/Getty images
Odpri galerijo
Foto: KatarzynaBialasiewicz/Getty images

Trenutna zakonodaja nakazuje, da smo vsi ves čas pripravljeni na spolna dejanja, na voljo za poseg v našo intimo – vse do trenutka, ko rečemo ne. Na praktični ravni to ne rešuje težave, ko se žrtev ni zmožna upreti in otrpne, saj mora dokazovati, zakaj so bile okoliščine take, da ni mogla reči ne, storilec pa lahko trdi, da je njeno pasivnost razumel kot privolitev.

V modelu samo ja pomeni ja, ki ga predlaga Inštitut 8. marec, je za spolni odnos potrebna predhodna privolitev. Če žrtev trdi, da je ni podala, je nasilnež tisti, ki mora dokazovati, kako jo je pridobil. Razlika v položaju žrtve je občutna, saj ta model verjame žrtvi, jo ščiti in ji neposredno odvzema vse občutke krivde, da se ni upirala dovolj in da je za nasilje kriva sama.
Angažma Inštituta 8. marec se je na področju spolnega nasilja začel pred dobrima dvema letoma, ko so ob dnevu žena začeli v kampanji #jaztudi zbirati anonimna pričevanja o spolnem nadlegovanju in nasilju. Zbrali so jih več kot 180, žrtve zlorabe pa so tako moški kot ženske. Žal je spolno nasilje nad moškimi še vedno globoko tabuizirano in o njem teže spregovorijo. V družbi obstajajo predsodki, da morajo biti pravi moški pogumni, močni in neodvisni, da so vedno in povsod za spolne odnose. To se pri prijavljanju spolnih zlorab kaže kot dodaten pritisk.
Žrtve spolnega nasilja tudi zaradi mučnih postopkov pogosto molčijo. Discha-AS/Getty images
Žrtve spolnega nasilja tudi zaradi mučnih postopkov pogosto molčijo. Discha-AS/Getty images

Žrtev se mora upirati

V trenutni zakonodaji je po mnenju Inštituta 8. marec najbolj sporno to, da temelji na t. i. modelu prisile. Preprosto povedano: za posilstvo gre, če se je dejanje zgodilo z nasiljem ali grožnjo, torej prisilo. Če se žrtev ne upira, posiljevalcu ni treba uporabljati sile in dejanje ni kvalificirano kot posilstvo. Januarja 2019 je v javnost prišla strašljiva sodba koprskega sodišča, v kateri je bil storilec oproščen kaznivega dejanja posilstva, ker je žrtev na začetku spala in se ni upirala. Takrat so s peticijo zahtevali spremembo zastarele zakonodaje, ki omogoča tovrstne sodbe.


»Zbrali smo več kot 6000 podpisov, pobudi je prisluhnila takratna ministrica, se na deklarativni ravni zavzela za spremembo zakona po modelu samo ja pomeni ja, ustanovila medresorsko skupino, organizirala srečanja s civilno družbo, o svojem delu govorila v tujini, a v več kot letu od nje nismo dobili niti osnutka predloga zakona. Po padcu vlade se je s tem začela ukvarjati nova ministrica, ki pa je rekla ne modelu samo ja pomeni ja, ki ga zagovarja celotna civilna družba. Mi vztrajamo pri svoji zahtevi, da je za spolni odnos potrebno soglasje, saj ne moremo sprejeti tega, da je ženska vedno na voljo za spolni odnos in da ga mora, če ga ne želi, zavrniti, reči ne,« razloži Nika Kovač, direktorica inštituta.

Šokantne besede ministrice

Ministrica za pravosodje Lilijana Kozlovič je 15. junija v parlamentu o posilstvih dejala: »Ugotavljamo, da si ženske včasih ne upajo prijaviti, ali pa prijavijo in potem umikajo prijavo ali pa tudi same s svojimi vzorci določene zadeve nekako povzročijo.« Izjava je povzročila veliko razburjenja v slovenski javnosti in dejstvo, da je prišla iz ust ministrice za pravosodje, je še posebno skrb vzbujajoče. Model samo ja pomeni ja so namreč zavrnili, ministrica se je pozneje popravila in povedala, da žrtev za posilstvo ni nikoli kriva sama, dodala pa je tudi, da v inštitutu jemljejo njene besede iz konteksta.

»Iz besed ministrice izhaja, da pri odgovarjanju na najavljeno poslansko vprašanje ni dobro vedela, kaj sploh pomeni model samo ja pomeni ja. Navedla je namreč osnovni argument proti modelu prisile in modelu ne pomeni ne, ki ga sama zagovarja, torej vse tiste primere, ko žrtev ne more reči ne ali se upreti. Model samo ja pomeni ja rešuje prav to, saj se kot posilstvo razume vsak spolni odnos brez jasnega predhodnega soglasja obeh udeležencev, tega, da drug drugemu rečeta ja,« še pravi Nika Kovač.

Reševalci posiljevalci

Milejše kazni za posilstvo so v našem prostoru določene iz bizarnih razlogov, med drugim ker je nekdo pač moral potešiti svoj spolni nagon ali ker posilstvo ni trajalo zelo dolgo. »Sodna praksa je na momente res škandalozna in odraža tako zakonodajo kot odnos do spolnega nadlegovanja in nasilja v družbi. Tudi v sodbah sodišč se namreč občasno reproducirajo najslabši predsodki družbe. Gre torej za kombinacijo slabe zakonodaje in še slabše uporabe zakonodaje s strani sodnikov. V primeru, ko
Nika Kovač, antropologinja in direktorica Inštituta 8. marec, predlaga model samo ja pomeni ja, ko je za spolni odnos potrebna predhodna privolitev. Foto: Jure Eržen
Nika Kovač, antropologinja in direktorica Inštituta 8. marec, predlaga model samo ja pomeni ja, ko je za spolni odnos potrebna predhodna privolitev. Foto: Jure Eržen
so trije reševalci iz vode posilili 17-letnico, je višje sodišče sicer popravilo sodbo okrožnega, ki je določilo nižjo kazen, ker 'posiljevalec žrtve ni poškodoval in ker je posilstvo trajalo relativno kratko'. Žal pa vedno ni tako,« poudarja Kovačeva. Več evropskih držav je zakonodajo že moderniziralo, mi pa vztrajamo v modelu z vrsto sistemskih pomanjkljivosti. Posledica so tudi mukotrpni postopki, zaradi katerih ženske pogosto ne prijavljajo napadov. Trenutna zakonska ureditev celo obravnava slabotnost osebe kot olajševalno okoliščino; 172. člen kazenskega zakonika, ki definira spolno zlorabo slabotnih oseb, piše, da če storilec pri posilstvu zlorabi njeno duševno bolezen, začasno duševno motnjo, hujšo duševno zaostalost, slabost ali katero drugačno stanje, zaradi katerega se ne more upirati, je najvišja zagrožena kazen za dve leti nižja kot pri »običajnem« posilstvu.

Ne bodo odnehali

Na ministrstvu so opozorili, da bi se inštitut lahko kadar koli obrnil nanje in povprašal o stanju zadeve. »Tu smo bili naivni,« priznava Kovačeva. »Glede na to, da smo tik pred nastopom nove vlade 8. marca pred koprskim sodiščem, na katerem je prišlo do neslavne sodbe, organizirali protest, na katerem smo znova zahtevali spremembe zakonodaje, brali pričevanja o spolnem nadlegovanju in nasilju v Mariboru, Ljubljani in Kopru ter da smo kot pobudniki peticije sodelovali v delovni skupini prejšnje ministrice, smo bili prepričani, da bo odnos ministrice korekten in bomo v priprave sprememb vključeni. Veseli smo, da je k dialogu povabila druge nevladne organizacije, ki so se potrudile po najboljših močeh, a ministrica njihovim strokovnim argumentom žal ni prisluhnila.«

Njihov boj se vseeno nadaljuje. »Inštitut 8. marec je sestavljen iz navadnih smrtnikov. Vsak se nam lahko pridruži pri naših akcijah, najlažje pa nas dosežete prek sporočila na naši facebook strani. In saj veste, kako pravijo: več nas bo, prej bomo na cilju,« za konec povabi direktorica inštituta.

Komentarji: