Manca Dorrer verjame, da umetnost lahko zdravi, zato vrsto let vodi filmske delavnice z begunci, in z otroki. Tokrat o novem filmu Vesolje med nami.
Galerija
»Vsak se kdaj počuti kot vesoljec, da ne pripada družbi, sovrstnikom; lahko ima težave doma, je iz revne družine ali pa je njegova koža drugačne barve in se zato ozira v vesolje, da bi tudi tam našel nekaj, kar je drugačno.« FOTO: Miran Juršič
Je najprej igralka, za njo je več kot trideset filmskih vlog; je pa tudi pedagoginja igre pred kamero. Verjame, da umetnost lahko zdravi, zato vrsto let vodi filmske delavnice z begunci mladostniki, delavnice igre za otroke in ustvarja filme ... Zdaj je zunaj mladinski film Vesolje med nami, v katerem je mama najstnika, ki se sooča s tem, da lahko razpade njegov varen svet.
Z oddajo e-poštnega naslova se prijavim na uredniške e-novice družbe Delo mediji d. o. o. Odjava je možna kadar koli prek povezave »Odjava« v vsakem sporočilu. Več v Politiki zasebnosti.
Komentarji